Nafta za 20 odstotkov cenejša kot oktobra, borze pa vseeno stavijo na dražje kredite decembra

Brent je v torek med trgovanjem prvič od avgusta padel pod 90 dolarjev za sod, a so vlagatelji po nepričakovano visoki ameriški inflaciji in izjavah štirih centralnih bankirjev vseeno stavili na decembrski dvig obrestnih mer v ZDA in v evrskem območju. Zlato se je pocenilo za 2,6 odstotka, tehnološke delnice na Wall Streetu pa so padle.

Terminska pogodba za Brent je trgovanje končala pri 91,49 dolarja za sod, kar je najnižja raven od 31. avgusta in po podatkih Trading Economics za več kot petino manj kot na oktobrskem vrhu. Vlagatelji so istega dne v celoti vračunali v cene decembrski dvig obrestne mere ameriške centralne banke, glavni ekonomist ECB pa je dvig nakazal tudi za evrsko območje. Obrestne mere ECB prek euriborja neposredno vplivajo na obroke slovenskih kreditojemalcev s spremenljivo obrestno mero.

Ameriške cene življenjskih potrebščin so se oktobra po podatkih urada za statistiko dela (BLS) zvišale za 0,4 odstotka, ekonomisti pa so pričakovali 0,3 odstotka. Osnovna inflacija brez cen hrane in energije je z 0,3 odstotka že tretji mesec zapored presegla napovedi. Verjetnost dviga za pol odstotne točke se je po podatkih orodja FedWatch borze CME z nič odstotkov povečala na približno 10 odstotkov.

Guverner Feda Christopher Waller je še pred objavo podatkov na konferenci v Londonu dejal, da bi moral Fed pri osnovni inflaciji okoli 0,3 odstotka ali več razmisliti o dvigu za pol odstotne točke, in opozoril, da cene dizla verjetno ne bodo padle tako močno kot cene nafte. Predsednica Feda v Dallasu Lorie Logan se je po poročanju nemške agencije dpa-AFX zavzela za najmanj dva nadaljnja dviga. “Nekateri se bojijo, da se osnovni cenovni pritiski znova začenjajo krepiti,” je za Reuters povedal James McCann iz družbe Edward Jones.

“Če bomo imeli decembra na voljo povsem enake informacije kot danes, menim, da bi bilo res preudarno dvigniti obrestno mero,” je v intervjuju za Bloomberg Television v Londonu povedal glavni ekonomist ECB Philip Lane. Predsednik nemške centralne banke Joachim Nagel je v torek dejal, da so razlogi za decembrski dvig tehtni. Trgi pričakujejo, da bo ECB depozitno obrestno mero dvignila za četrt odstotne točke na 2,75 odstotka. To bi bil tretji dvig od začetka vojne na Bližnjem vzhodu.

Indeks S&P 500 je izgubil 0,38 odstotka, Nasdaq Composite 0,74 odstotka in Dow Jones 0,3 odstotka. Tehnološki sektor je s padcem za 1,4 odstotka zaostal za vsemi drugimi, šest od 11 sektorjev pa je končalo v plusu. Delnice družbe Nvidia so izgubile še 5,47 odstotka, v dveh dneh pa skupno 9,6 odstotka. “Podatki so prišli v nekoliko neugodnem trenutku, ko vlagatelje že skrbijo pretirane naložbe v umetno inteligenco,” je za Reuters ocenila Daniela Hathorn iz družbe Capital.com.

Zlato se je po podatkih družbe Kitco pocenilo za 2,6 odstotka na 4.031,80 dolarja za unčo, potem ko se je po objavi podatkov o inflaciji okrepil dolar, donosnost ameriških državnih obveznic pa se je zvišala. Srebro je izgubilo 3,55 odstotka. “Mislim, da je to za zlato kratkoročno nekoliko negativno, ker je bila inflacija malo višja od pričakovanj,” je za Reuters dejal Edward Meir iz družbe Marex.

Indeks Stoxx 600 se je zvišal za 0,27 odstotka na 658,32 točke in je manj kot dve točki pod avgustovskim rekordom. Frankfurtski DAX je pridobil 0,31 odstotka, po oceni nemške agencije dpa-AFX predvsem zaradi cenejše nafte. Popoldne je bil še za 1,2 odstotka višji, do konca trgovanja pa je izgubil večino pridobitev. Milanski FTSE MIB se je okrepil za 0,69 odstotka, madridski IBEX 35 pa za 0,98 odstotka. Londonski FTSE 100 je izgubil 0,29 odstotka zaradi energetskih delnic, med katerimi so se delnice družbe Shell pocenile za 2,1 odstotka.

Brent se je pocenil za 1,17 odstotka, ameriški WTI pa za 0,93 odstotka na 86,04 dolarja za sod, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump dejal, da nadaljnji napadi na Iran niso potrebni. Ole Hansen iz danske banke Saxo je v komentarju opozoril, da oskrba z utekočinjenim zemeljskim plinom in naftnimi derivati ostaja omejena in da je zato visoka predvsem cena dizla. Po podatkih družbe Kpler je pretok nafte skozi Hormuško ožino v tednu do 8. novembra znašal 7,82 milijona sodov na dan oziroma 46 odstotkov predvojne ravni.