Največja razprodaja v dveh mesecih na Wall Streetu, nafta nad 109 dolarjev, Trump pa se je iz Pekinga vrnil brez dogovora

Cerebras Systems je v četrtek zbral 5,55 milijarde dolarjev, največji tehnološki IPO v letih, in končal prvi dan z 68-odstotnim skokom. V petek je izgubil desetino svoje vrednosti. V teh 24 urah je strnjen ves petek.

Dan prej je S&P 500 prvič v zgodovini zaprl nad 7.500 točkami. Nasdaq je dosegel rekordnih 26.635 točk. Dow Jones se je z rastjo 370 točk vrnil nad 50.000, raven, ki je ni videl od zadnjega dne pred začetkom iranske krize konec februarja. Cisco je po odličnih četrtletnih rezultatih pridobil 13 odstotkov. Trgi so bili prepričani, da je najslabše za njimi. V petek, 15. maja, se je izkazalo, da ni. S&P 500 je izgubil 1,24 odstotka in zaključil pri 7.408 točkah. Nasdaq je padel za 1,54 odstotka na 26.225 točk. Dow Jones je zdrsnil za 537 točk in zaprl pri 49.526, kar je bil njegov najslabši dan v dveh mesecih. Kar so trije indeksi pridobili v četrtek, so v petek vrnili. Indeks strahu VIX je skočil za več kot 7 odstotkov na 18,5 točke.

Jamie Dimon, izvršni direktor JPMorgan Chase, je tri dni pred tem v intervjuju za Bloomberg v Parizu opozoril: tržišča so v zgornjih 15 odstotkih vrednotenj, kreditni razmiki zelo nizki, vsi predpostavljajo, da se bo vse razrešilo. Sam je, je dodal, precej skeptičen.

Padalo je povsod. Nvidia je izgubila 4,4 odstotka, Intel več kot 6, AMD 5,7, Micron 6,6. Cerebras je dan po debiju oddal 10 odstotkov. Na evropski strani sta ASML in Infineon padla za 4,5 oziroma 5,5 odstotka. Industrijski velikani Siemens, Airbus, Safran in Schneider so izgubili med 2,6 in 5,5 odstotka. Boeing je padel za skoraj 4 odstotke. Rudarski družbi Fresnillo in Antofagasta sta zdrsnili za več kot 5 odstotkov. Caterpillar je izgubil 3,4 odstotka.

Izjema je bil Microsoft, ki je pridobil 4 odstotke, potem ko je Bill Ackman iz Pershing Square razkril, da je prevzel pozicijo v delnici pri vrednotenju 21-kratnika prihodnjih dobičkov. Da je v dnevu splošne razprodaje za zeleni signal potreben milijarder, ki javno pove, da kupuje, je že dovolj zgovorno.

Nafta je bila prvi katalizator. WTI je v petek pridobil 4,2 odstotka in zaključil pri 105,42 dolarja za sodček, mednarodni Brent pa je poskočil za 3,35 odstotka na 109,26 dolarja. Na tedenski ravni je bil to 11-odstotni skok. Hormuška ožina, skozi katero je pred konfliktom potovalo približno petina svetovnih tokov LNG in ogromne količine surove nafte, ostaja dejansko zaprta. Mednarodna agencija za energijo je sredi tedna opozorila, da bo globalni naftni trg ostal občutno podponujen vse do oktobra, tudi če se bojevanje konča že naslednji mesec. Savdska Arabija je Opecu sporočila, da je njena proizvodnja padla na najnižjo raven od leta 1990.

Dan Niles, ustanovitelj Niles Investment Management, je v petek na CNBC-ju povedal, da je deset od zadnjih dvanajstih recesij sledilo skoku cen nafte, in dodal, da postaja situacija nelagodna, ko skok presega 50 odstotkov in traja več kot eno četrtletje. To ni bil edini opozorilni glas z Wall Streeta. John Flood, vodja ameriškega trgovanja z delnicami pri Goldman Sachs, je konec aprila v zapisku za stranke opozoril, da so tako imenovani CTA skladi po nakupu za 53 milijard dolarjev v enem mesecu izčrpali kupno moč in se zdaj prebijajo na prodajno stran. Ko se položaj izravna, sledijo prodajalci, je zapisal, in petek je to potrdil.

Obvezniški trg je bil drugi. Donosnost 10-letne ameriške zakladnice je skočila za skoraj 14 bazičnih točk in zaprla pri 4,59 odstotka, kar je enoletni vrh. Donosnost 30-letne obveznice je presegla 5,1 odstotka. Cel teden je prinašal podatke, ki kažejo v isto smer: CPI in PPI sta pokazala pospešek rasti cen, maloprodaja je rasla, Empire State indeks proizvodne aktivnosti je v maju dosegel 19,6 točke, kar je najvišja raven v štirih letih, a znotraj njega so cenovni pritiski strmo narasli. Trgi zdaj v celoti vračunavajo eno zvišanje obrestnih mer s strani Feda do marca 2027, z več kot 50-odstotno verjetnostjo, da se to zgodi že pred koncem leta. Na evropski strani je član sveta guvernerjev ECB Martins Kazaks v četrtek izjavil, da bi centralna banka morda morala zaostriti politiko, če se višje cene energentov začnejo vgrajevati v inflacijska pričakovanja.

Tretji je bil Peking. Dvodnevni vrh med Donaldom Trumpom in Xi Jinpingom se je končal v petek popoldne po pekinškem času. Trump je na Air Force One novinarjem povedal, da je Kitajska pristala na nakup 200 letal Boeing z motorji General Electric in da je možnost razširitve na 750 letal. A pred odhodom je napovedoval 500 letal. Bloomberg je zapisal, da je dogovor ostal meglen glede števil, tipov letal in časovnice. Euronews je vrhunec ocenil kot skromen in ugotovil, da nikjer ni bilo naznake preboja glede prodaje čipov Nvidia Kitajski, čeprav je bil izvršni direktor Jensen Huang dodan na seznam delegacije v zadnjem trenutku. Edini skupni stavek o Iranu je bil poziv k odprtju Hormuške ožine, brez konkretnega mehanizma, kako to doseči. Trump je po srečanju za Fox News dejal, da z Iranom ne bo “več zelo potrpežljiv” in da mu grozi “uničenje”, če ne pristane na dogovor. Analitik Kenny Crisafulli je za CNBC ocenil, da je bilo tisto malo, kar je prišlo iz vrha, kot na primer naročilo za Boeing, nezadostno.

Evropski trgi so petek končali z občutnimi izgubami. Euro Stoxx 50 je izgubil 1,8 odstotka in zaključil pri 5.825 točkah, Stoxx 600 pa je padel za 1,6 odstotka na 606 točk. Nemški DAX je izgubil 0,8 odstotka, francoski CAC 40 0,6 odstotka, britanski FTSE 100 prav tako 0,6 odstotka. Kljub petkovemu padcu so evropski indeksi teden zaključili v zelenem, Stoxx 50 z 0,3-odstotnim tednim plusom in Stoxx 600 z 0,6-odstotnim. Na Wall Streetu takšnega blažilnega učinka ni bilo.

Cene energentov se čez noč na soboto niso umirile. Evropski zemeljski plin na referenčnem nizozemskem TTF je v petek dosegel 49 evrov na megavatno uro, kar je najvišja raven v več kot petih tednih. Cena je v enem tednu poskočila za več kot 11 odstotkov. Skoraj petina globalnih tokov utekočinjenega plina je prekinjena od začetka konflikta, Evropa pa mora do jeseni napolniti skladišča do 90-odstotne zmogljivosti. QatarEnergy je že v začetku marca razglasila višjo silo za približno 17 odstotkov svoje utekočinjene zmogljivosti, popravljanje poškodovanih obratov pa bo po ocenah Reutersa in Bloomberga trajalo leta, ne mesece.

Prihodnji teden prinaša dva dogodka, ki bosta določila smer. V sredo, 20. maja, bo po zaprtju trga rezultate objavila Nvidia. V četrtek sledi Dell. A vprašanje, ki ga je petek zastavil, ni, ali bo Nvidia presegla pričakovanja. Vprašanje je, ali to sploh še zadostuje, ko sodček nafte stane 109 dolarjev, ko 30-letna obveznica nosi več kot 5 odstotkov in ko šef največje banke na svetu pravi, da je skeptičen.