Četrtek, ko je Wall Street pozabil na 106 dolarjev za sod nafte in gledal samo v Peking

S&P 500 je prvič zaprl nad 7.500 točkami, Nasdaq je dosegel 26.635 točk, Dow Jones pa se je z rastjo 370 točk vrnil nad 50.000, raven ki je ni videl od zadnjega dne pred začetkom iranske krize konec februarja. Vsi trije indeksi so drugi dan zapored postavili rekordne zaključke. Tokrat pa ni šlo za tehnološke delnice same po sebi, ampak za Peking: trg je prvič v deset tednih konflikta začel aktivno ceniti možnost, da se Hormuška ožina odpre.

Predsednika Trump in Xi sta se na prvem dnevu dvodnevnega vrha v Veliki dvorani ljudstva strinjala, da mora ožina ostati odprta za prost pretok energije in da Iran ne sme zaračunavati tranzitnih pristojbin. Kitajska stran je izrazila interes za povečanje nakupov ameriške nafte, da bi zmanjšala odvisnost od bližnjevzhodnih dobav, ameriški finančni minister Bessent pa je za CNBC ocenil, da bo Peking v ozadju pritiskal na Teheran, ker je odprtje ožine v temeljnem interesu največjega uvoznika surove nafte na svetu. Delegacijo so spremljali prvi možje Nvidie, Tesle in Appla, kitajski voditelj pa je po poročanju ameriških medijev zagotovil, da Peking Iranu ne bo dobavljal vojaške opreme.

Brent je kljub temu zaprl pri 105,72 dolarja za sod, praktično nespremenjeno, WTI pri 101,53. Ožina je dejansko zaprta od konca februarja, pretok se je po oceni ameriške energetske agencije zmanjšal za skoraj 6 milijonov sodov dnevno, IEA pa je v začetku tedna opozorila, da bodo trgi ostali v hudem primanjkljaju vse do oktobra, tudi če se konflikt konča v kratkem. Savdska Arabija je sporočila, da je njena proizvodnja padla na najnižjo raven od leta 1990. Delniški trg je četrtkove diplomatske signale prebral kot začetek konca krize, naftni trg jih ni niti registriral.

Cisco Systems je poročal o rekordnem četrtletnem prihodku 15,84 milijarde dolarjev, dvignil celoletno napoved naročil za AI infrastrukturo s 5 na 9 milijard in napovedal prihodek za tekoče četrtletje, ki je za 900 milijonov presegel pričakovanja analitikov. Delnica je poskočila za 13,4 odstotka, njen najboljši dan od leta 2011. Izvršni direktor Robbins je na konferenčnem klicu uporabil besedo superciklus. Ob Ciscu je pozornost pritegnil debi Cerebras Systems na Nasdaqu, proizvajalca čipov za umetno inteligenco ki je z zbranimi 5,55 milijarde dolarjev postal največja ameriška tehnološka prvoponudba od Arma leta 2023. Delnica je na prvem dnevu trgovanja poskočila za 68 odstotkov in podjetje ovrednotila na skoraj 95 milijard dolarjev. Nvidia je pridobila 4,4 odstotka, potem ko je Washington odobril prodajo čipov H200 desetim kitajskim podjetjem, kar je trg razumel kot konkreten rezultat pekingškega vrha. Gargi Pal Chaudhuri, glavna investicijska strateginja BlackRocka, je ocenila, da letošnja sezona rezultatov potrjuje širjenje AI učinka onkraj polprevodnikov, v infrastrukturo in del industrijske ekonomije.

Podatki, ki bi ob drugačnem dnevu zaskrbeli, so šli mimo brez posledic. Aprilska maloprodaja je sicer zrasla za 0,5 odstotka, toda prihodki bencinskih servisov so se zvišali za 2,8 odstotka, daleč največ med vsemi kategorijami, kar pomeni da rast poganjajo višje cene goriv, ne močnejša potrošnja. Zahtevki za nadomestilo za brezposelnost so narasli na 211.000, kar je 12.000 več kot teden prej in nad pričakovanji. Producentske cene, objavljene dan prej, so pokazale mesečni skok za 1,4 odstotka, trikratnik pričakovanj in najvišja mesečna rast od marca 2022.

Evropske borze so četrtek prav tako zaključile višje, čeprav iz drugih razlogov. STOXX 600 je pridobil 0,7 odstotka, Euro Stoxx 50 je zrasel za 1,2 odstotka na 5.931 točk, frankfurtski DAX je kljub prazniku napredoval za 1,3 odstotka, pariški CAC 40 za 0,9 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 0,4 odstotka. Pozitivni signali iz pekingškega vrha o sodelovanju pri umetni inteligenci so dvignili ASML za 5,5 odstotka in Infineon za 3 odstotke, ker so vlagatelji v njiju prebrali možnost širšega dostopa do kitajskega trga. Siemens je zrasel za skoraj 3 odstotke po napovedi prevzema ključnih enot skupine Mermec, Telefónica je poskočila za več kot 5 odstotkov po preseženih napovedih dobička. 3i je izgubil skoraj 19 odstotkov po opozorilu o upočasnjeni prodajni rasti v verigi Action, Burberry pa je padel za skoraj 7 odstotkov. V Londonu so politične napetosti ostale v ospredju z nakazanim izzivom zdravstvenega ministra Streetinga premierju Starmerju.

Evropski plin je v četrtek zrasel za 1,5 odstotka na 47,61 evra za megavatno uro, kar je 35 odstotkov več kot pred letom dni. Zaprtje ožine je odrezalo petino svetovnih dobav utekočinjenega plina, evropski kupci pa se zdaj bijejo za razpoložljive pošiljke v času, ko bi morali polniti skladišča. Po podatkih platforme AGSI+ so evropska podzemna skladišča polna le 35 odstotkov, skoraj 26 odstotnih točk pod petletnim povprečjem in daleč pod tempom, ki bi zagotovil 90-odstotno polnost do jeseni.

Azija je v petek zjutraj že pokazala, da četrtkovo navdušenje nima zagotovljenega nadaljevanja. Japonski Nikkei je izgubil 0,9 odstotka, južnokorejski Kospi je po rekordnem skoku nad 8.000 točk zdrsnil za 1,4 odstotka, Šanghaj in Hongkong sta odprla blizu izravnave, terminske pogodbe na ameriške indekse pa so bile praktično nespremenjene. Drugi dan pekingškega vrha bo pokazal, ali za besedami o odprtju ožine stoji kaj konkretnega. Sod nafte pri 106 dolarjih se zaenkrat ni premaknil.