Nemški operaterji so za upravljanje omrežnih zastojev lani plačali 3,071 milijarde evrov, kažejo podatki nemške regulativne agencije Bundesnetzagentur. ELES za odpravljanje prezasedenosti v slovenskem prenosnem omrežju plača okoli dva milijona evrov na leto, je na novinarski konferenci Energetske zbornice Slovenije povedal direktor družbe Aleksander Mervar in med tri največja tveganja za prihodnje slovenske tarife uvrstil prizadevanje Nemčije, da se stroški odpravljanja zastojev porazdelijo po vsej Uniji.
Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo in energijo je Evropski komisiji poslalo akcijski načrt za trgovalno območje in v njem potrdilo, da država ostaja pri enotni nemško-luksemburški ceni električne energije ter zavrača priporočilo evropskih prenosnih operaterjev o razdelitvi območja. Kot razloge navaja večjo investicijsko negotovost, regionalne razlike v stroških za končne odjemalce in vprašljivo donosnost proizvodnih naprav v posameznih regijah.
Združenje ENTSO-E je izračunalo, da bi razdelitev Nemčije na pet območij prinesla najvišjo denarno korist med preučenimi možnostmi, 339 milijonov evrov na leto, ob prehodnih stroških med 1,269 in 2,378 milijarde evrov ter dobi vračila od štirih do devetih let. Berlin izračun zavrača z argumentom, da simulacija zajema le eno leto in da bodo nove enosmerne povezave med severom in jugom države zastoje zmanjšale same po sebi.
| TRI TVEGANJA ZA SLOVENSKE TARIFE ZA UPORABO OMREŽJA | ||
|---|---|---|
| Tveganje | Mehanizem | Dvig tarife |
| Socializacija redispečiranja | Letni strošek ELES-a se dvigne z okoli 2 na do 50 mio EUR, prenosno omrežje | do 58 % |
| Prenehanje tristranskega sporazuma s hrvaškim in bosanskim operaterjema | Dodatnih 20 mio EUR na leto za nakup kapacitet za sistemske storitve, prenosno omrežje | okoli 18 % |
| Padec prihodkov od dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti | S 165 mio EUR pod prag vzdržnosti pri 100 mio EUR, distribucijsko omrežje | od 20 do 50 % |
| Lider.si | Vir: Energetska zbornica Slovenije, ELES. Rast tarife pomeni višji strošek za odjemalca, zato so vse vrednosti označene rdeče. | ||
Vodja nemškega inštituta Epico Bernd Weber je za Handelsblatt ocenil, da vztrajanje pri enotnem trgovalnem območju slabi pripravljenost sosednjih držav za hiter razvoj omrežja in postaja zavora evropskega povezovanja trgov. V državah, kot je Švedska, po pisanju istega časnika raste skrb, da bi dodatne povezave z Nemčijo prinesle nemško raven cen.
Slovenija je uvozila 10.322 gigavatnih ur električne energije in izvozila 10.814 gigavatnih ur ob domači porabi, ki presega 14 teravatnih ur. Skozi državo z dvema milijonoma prebivalcev vsako leto steče približno toliko trgovane energije, kot znaša njena celotna poraba. Uvozno odvisna je bila v 16,8 odstotka porabljene energije, po urni bilanci prenosnega omrežja pa v 77 odstotkih ur.
ELES je sporočil, da so prihodki od dražb čezmejnih prenosnih zmogljivosti lani dosegli rekordnih 222 milijonov evrov, skoraj 27 milijonov nad prejšnjim vrhom, in da te dražbe plačujejo mednarodni trgovci za prenos električne energije čez slovensko ozemlje. Prav ti prihodki po pojasnilu družbe omogočajo vzdrževanje razmeroma nizkih omrežninskih postavk in nadaljevanje naložbenega cikla v omrežje.
Socializacija redispečiranja bi po Mervarjevi oceni slovenskemu operaterju letne stroške dvignila z okoli dveh milijonov na do 50 milijonov evrov in tarife za uporabo prenosnega omrežja za največ 58 odstotkov.
ELES je opozoril, da se bo zmožnost pokrivanja primanjkljaja iz dražb iztekala z združevanjem regij za izračun čezmejnih zmogljivosti, in pozval k znatnemu dvigu omrežnin za distribucijsko omrežje.
Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev s sedežem v Ljubljani je v zadnjem poročilu ugotovila, da so operaterji v regiji Core na najbolj prezasedenih vodih trgu v povprečju ponudili 54 odstotkov fizične zmogljivosti. Polna izpolnitev pravila o 70 odstotkih bi po oceni agencije evropskemu trgu prinesla 580 milijonov evrov dodatne blaginje, v jugovzhodni Evropi pa bi bilo mogoče preprečiti 147 ekstremnih cenovnih skokov. Upravljanje prezasedenosti je Unijo predlani stalo 4,3 milijarde evrov za 60 teravatnih ur ukrepov. Zakonski rok za dosego 70 odstotkov je potekel, nemški akcijski načrt pa trdi, da Nemčija zahtevo izpolnjuje.
Nemško-avstrijsko trgovalno območje je bilo po odločitvi evropskega regulatorja razdeljeno zaradi krožnih tokov, ki so jih morale prevzemati Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska.
Zveza WindEurope in nacionalna združenja za obnovljive vire so razdelitev nemškega območja označili za ukrep, ki bo zavrl naložbe v veter in sonce. Nemški prenosni operaterji so zapisali, da rezultat študije ni zadostna podlaga za delitev cenovnega območja, bavarsko gospodarstvo pa opozarja na višje cene za industrijo na jugu Nemčije. Iz pojasnila ELES-a izhaja, da bi tesnejše povezovanje trgov domači industriji odprlo dostop do cenejše električne energije in sočasno izsušilo prihodke, ki nadomeščajo omrežnino.
Elektrodistribucijska podjetja in ELES so lani iz omrežnine prejeli 326 milijonov evrov, kar je 66 milijonov manj od zneska, ki ga je predvidela Agencija za energijo.
