Nižji DDV za hrano je državo stal 435 milijonov, interventni zakon bi ga še znižal

Danes je zadnji dan za oddajo overjenih podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki bi stopnjo DDV za 15 skupin osnovnih živil znižal z 9,5 na pet odstotkov. Država se je že z veljavno nižjo stopnjo DDV za hrano in pijačo leta 2024 odpovedala 435 milijonom evrov prihodkov, kaže Poročilo o davčnih izdatkih v letu 2024, ki ga je vlada sprejela v nedeljo. Sindikati, ki podpise zbirajo, so jih po podatkih na kampanjski spletni strani Proti razkroju Slovenije do danes zjutraj zbrali več kot 42.000.

V poročilu je ocenjeno, koliko davčnih prihodkov država ne pobere zaradi nižjih davčnih stopenj, olajšav in oprostitev. Davčni izdatki so leta 2024 znašali 3,4 milijarde evrov ali pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), njihov delež v BDP pa je bil za desetinko odstotne točke višji kot leto prej. Glede na leto 2023 so se povečali za tri odstotke, glede na leto 2022 pa za 18 odstotkov. Največji izpad pomenijo nižja stopnja DDV ter olajšave in oprostitve pri dohodnini, ki so skupaj dosegle štiri odstotke BDP. Pri dohodnini sta največja davčna izdatka neobdavčitev določenih dohodkov in davčna oprostitev regresa za letni dopust, ki sta prihodke skupaj zmanjšala za 659 milijonov evrov.

Fiskalni svet je v analizi, objavljeni 16. septembra, ocenil, da bi nižji DDV za hrano po ZIURS saldo javnih financ v letu 2027 poslabšal za 159 milijonov evrov, nižji DDV za energente pa za 183 milijonov evrov. Vseh osem ukrepov z neposrednim javnofinančnim učinkom bi saldo po oceni sveta poslabšalo za približno 1,2 milijarde evrov ali 1,5 odstotka BDP, ocena pa vključuje tudi začasne ukrepe. Predlagatelji zakona so v predlogu učinek znižanja DDV za osnovna živila, brezglutenska živila, gnojila in semena ocenili na okoli 100 milijonov evrov. Državni zbor je zakon sprejel 11. maja.

V sporočilu vlade o poročilu je zapisano, da so davčni izdatki pogosto le nadomestilo za neposredna plačila iz proračuna, kar zmanjšuje javnofinančno preglednost. Predsednik vlade Janez Janša je v nedeljo na novinarski konferenci po seji vlade dejal: „S tem sprejetim proračunom imamo razlog za optimizem. Slovensko gospodarstvo je v dobri kondiciji, z glasom ZA razvojni zakon pa bomo izkoristili dodaten potencial, ki ga imamo.“ Zakon podpira Gospodarski krog, ki združuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij. Sindikati na kampanjski spletni strani navajajo, da bi razvojna kapica na socialne prispevke koristila približno 15.000 najbolje plačanim.

Če bo overjenih podpisov najmanj 40.000, mora Državni zbor referendum razpisati, uradno število pa bo potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Pobudniki morajo podpise Državnemu zboru vložiti najpozneje sedmi dan po izteku roka. Do objave zakona v Uradnem listu se nobena njegova določba ne uporablja, stopnja DDV za osnovna živila pa ostaja 9,5-odstotna.