Odlašanje z zakupom elektrike za 2027 stane podjetje s 15 GWh porabe več kot milijon evrov

Image by StockSnap from Pixabay

Podjetje, ki porabi 15 gigavatnih ur elektrike na leto in je pasovno energijo za leto 2027 zakupilo 18. novembra namesto 13. februarja, ko je bila cena madžarskega letnega produkta po podatkih Elesa letos najnižja, bo zanjo plačalo 1,04 milijona evrov več, kaže izračun Lider.si na podlagi cen tega produkta na borzi EEX. Podjetje z eno gigavatno uro porabe bi ob enakem zamiku plačalo 69.410 evrov več.

Direktor Elesa Aleksander Mervar v analizi, ki jo je Eles objavil 22. oktobra, kot merilo za slovenski trg uporablja madžarski letni produkt. Ta je po Elesovih podatkih 13. februarja, dva tedna pred začetkom vojne v Iranu, stal 92,65 evra za megavatno uro. Do 30. oktobra se je podražil za 106,5 odstotka, na 191,33 evra, v sredo pa je bila njegova zaključna cena po podatkih EEX 162,06 evra, 74,9 odstotka nad februarsko ravnjo. Slovenski letni produkt je na isti borzi v sredo stal 156,06 evra, a z njim tega dne niso sklenili nobenega posla, obseg trgovanja z madžarskim pa je znašal 674.520 megavatnih ur.

Cena elektrike za leto 2027 in dodatni strošek poznejšega zakupa
Letni pasovni produkt za 2027 na borzi EEX — EUR/MWh
DatumMadžarskaSlovenijaMadžarska, glede na 13. 2.
13. 2. 202692,65/izhodišče
16. 10. 2026169,78163,78+83,2 %
30. 10. 2026191,33184,83+106,5 %
18. 11. 2026162,06156,06+74,9 %
Dodatni strošek zakupa za 2027 glede na 13. 2. — izračun Lider.si, EUR
Postavka1 GWh porabe15 GWh porabe
Zakup 18. 11. 202669.4101.041.150
Zakup 30. 10. 202698.6801.480.200
Najvišja spodbuda ZSKREP po pogojih za 2026podjetje ni upravičeno225.000
Spodbuda kot delež dodatnega stroška ob zakupu 18. 11./21,6 %
Lider.si | Vir: EEX, Eles (cena 13. 2. 2026), Borzen; izračun Lider.si z madžarskim produktom, samo energija, brez omrežnine in dajatev

Po podatkih Eurostata so slovenska podjetja s porabo od 2.000 do 19.999 megavatnih ur v prvi polovici leta 2026 za kilovatno uro brez DDV plačevala 13,97 centa, podjetja s porabo od 500 do 1.999 megavatnih ur pa 14,63 centa. Dodatni strošek iz izračuna Lider.si, ki zadeva le energijo, znaša 6,94 centa na kilovatno uro, kar je skoraj polovica teh zneskov.

Ista statistika kaže, da so slovenska podjetja v prvi polovici leta plačevala manj kot podjetja v vseh sosednjih državah. V večjem razredu porabe so hrvaška podjetja plačevala 14,27 centa, avstrijska 16,92 centa, madžarska 19,60 centa in italijanska 19,91 centa. Nemška podjetja so po začasnih podatkih plačevala 17,42 centa, povprečje EU pa je znašalo 15,59 centa. Cena madžarskega letnega produkta za leto 2027 se je od konca oktobra znižala za 15,3 odstotka. Mervar v analizi ugotavlja, da je veliko podjetij potrebne količine za prihodnje leto zakupilo pravočasno in da bo neposredni učinek cenovnega šoka pri njih bistveno manjši kot pri podjetjih z odprtimi pozicijami.

Cena elektrike za podjetja v prvi polovici leta 2026
Po letni porabi — EUR/kWh brez DDV
Država, območje500-1.999 MWh2.000-19.999 MWh
Slovenija0,14630,1397
Hrvaška0,16100,1427
Avstrija0,19180,1692
Madžarska0,21830,1960
Nemčija0,20580,1742
Italija0,22530,1991
EU-270,18000,1559
Lider.si | Vir: Eurostat (nrg_pc_205), cene brez DDV in drugih povračljivih dajatev; podatki za Nemčijo so začasni

Po zakonu o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij (ZSKREP), ki ga je državni zbor sprejel 3. februarja, je do državne spodbude upravičeno le podjetje z letno porabo vsaj 15 gigavatnih ur, z deležem stroškov elektrike v dodani vrednosti nad pet odstotkov v povprečju zadnjih treh let, iz panoge s seznama v smernicah EU o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo ter s sistemom upravljanja z energijo ali z opravljenim energetskim pregledom. Takratni minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v izjavi za medije ob predstavitvi osnutka zakona ocenil, da bo upravičenih okoli 40 podjetij.

Spodbuda velja za največ polovico letne porabe in na megavatno uro ne sme preseči polovice referenčne cene pasovne energije. Povprečni strošek podprte elektrike brez omrežnine in dajatev ne sme pasti pod 50 evrov za megavatno uro. Vlada je 14. maja za leto 2026 namenila 30 milijonov evrov in najvišjo spodbudo omejila na 30 evrov za megavatno uro. Po teh pravilih bi podjetje s 15 gigavatnimi urami porabe prejelo največ 225.000 evrov, kar je 21,6 odstotka dodatnega stroška iz izračuna Lider.si. Podjetje z eno gigavatno uro do spodbude ni upravičeno. Prejemniki morajo najmanj polovico prejetega zneska v 48 mesecih nameniti za naložbe v razogljičenje.

Državna pomoč elektrointenzivnim podjetjem po ZSKREP
Pogoji za upravičenost — izpolnjeni morajo biti vsi
PogojZahteva
Letna poraba elektrikevsaj 15 GWh
Delež stroškov elektrike v dodani vrednostinad 5 %, povprečje zadnjih treh let
Panogas seznama smernic EU o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo
Upravljanje z energijosistem upravljanja z energijo (ISO 50001) ali energetski pregled
Višina spodbude — pogoji za leto 2026
ParameterVrednost
Sredstva za leto 202630 milijonov EUR
Najvišja spodbuda za leto 202630 EUR/MWh
Podprta količinanajveč 50 % letne porabe
Zgornja meja spodbude na MWh50 % referenčne cene (za leto 2026 znaša 102,24 EUR/MWh)
Spodnja meja povprečnega stroška podprte elektrike50 EUR/MWh brez omrežnine in dajatev
Obveznost prejemnikavsaj 50 % spodbude za naložbe v razogljičenje v 48 mesecih
Lider.si | Vir: ZSKREP (Uradni list RS, št. 12/2026), javni poziv Borzena, sklep vlade z dne 14. 5. 2026

Referenčna cena za leto 2026 je po javnem pozivu Borzena povprečje zaključnih cen slovenskega letnega produkta na EEX v vseh trgovalnih dneh leta 2025 in znaša 102,24 evra za megavatno uro. Po isti metodi bi bila referenčna cena za leto 2027 povprečje letošnjih zaključnih cen slovenskega letnega produkta za leto 2027. Višino spodbude vlada določa za vsako leto posebej.

Mervar v isti analizi zagovarja razlikovanje med podjetji, ki jih je prizadel nepredvidljiv cenovni šok, in tistimi, ki so se zavestno odločila, da se pred tveganjem ne bodo zavarovala. Podpira tudi rešitev iz osnutka interventnega zakona, po kateri bi se stopnja DDV na energente znižala z 22 na 9,5 odstotka. Podjetjem, ki so zavezanci za DDV, nižja stopnja stroškov ne zmanjša, ker si vstopni DDV odbijejo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji

Želite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?

Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover.

Hitreje nas najdete v iskanju

Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim