Podjetje, ki porabi 15 gigavatnih ur elektrike na leto in je pasovno energijo za leto 2027 zakupilo 18. novembra namesto 13. februarja, ko je bila cena madžarskega letnega produkta po podatkih Elesa letos najnižja, bo zanjo plačalo 1,04 milijona evrov več, kaže izračun Lider.si na podlagi cen tega produkta na borzi EEX. Podjetje z eno gigavatno uro porabe bi ob enakem zamiku plačalo 69.410 evrov več.
Direktor Elesa Aleksander Mervar v analizi, ki jo je Eles objavil 22. oktobra, kot merilo za slovenski trg uporablja madžarski letni produkt. Ta je po Elesovih podatkih 13. februarja, dva tedna pred začetkom vojne v Iranu, stal 92,65 evra za megavatno uro. Do 30. oktobra se je podražil za 106,5 odstotka, na 191,33 evra, v sredo pa je bila njegova zaključna cena po podatkih EEX 162,06 evra, 74,9 odstotka nad februarsko ravnjo. Slovenski letni produkt je na isti borzi v sredo stal 156,06 evra, a z njim tega dne niso sklenili nobenega posla, obseg trgovanja z madžarskim pa je znašal 674.520 megavatnih ur.
| Cena elektrike za leto 2027 in dodatni strošek poznejšega zakupa | |||
| Letni pasovni produkt za 2027 na borzi EEX — EUR/MWh | |||
| Datum | Madžarska | Slovenija | Madžarska, glede na 13. 2. |
| 13. 2. 2026 | 92,65 | / | izhodišče |
| 16. 10. 2026 | 169,78 | 163,78 | +83,2 % |
| 30. 10. 2026 | 191,33 | 184,83 | +106,5 % |
| 18. 11. 2026 | 162,06 | 156,06 | +74,9 % |
| Dodatni strošek zakupa za 2027 glede na 13. 2. — izračun Lider.si, EUR | |||
| Postavka | 1 GWh porabe | 15 GWh porabe | |
| Zakup 18. 11. 2026 | 69.410 | 1.041.150 | |
| Zakup 30. 10. 2026 | 98.680 | 1.480.200 | |
| Najvišja spodbuda ZSKREP po pogojih za 2026 | podjetje ni upravičeno | 225.000 | |
| Spodbuda kot delež dodatnega stroška ob zakupu 18. 11. | / | 21,6 % | |
| Lider.si | Vir: EEX, Eles (cena 13. 2. 2026), Borzen; izračun Lider.si z madžarskim produktom, samo energija, brez omrežnine in dajatev | |||
Po podatkih Eurostata so slovenska podjetja s porabo od 2.000 do 19.999 megavatnih ur v prvi polovici leta 2026 za kilovatno uro brez DDV plačevala 13,97 centa, podjetja s porabo od 500 do 1.999 megavatnih ur pa 14,63 centa. Dodatni strošek iz izračuna Lider.si, ki zadeva le energijo, znaša 6,94 centa na kilovatno uro, kar je skoraj polovica teh zneskov.
Ista statistika kaže, da so slovenska podjetja v prvi polovici leta plačevala manj kot podjetja v vseh sosednjih državah. V večjem razredu porabe so hrvaška podjetja plačevala 14,27 centa, avstrijska 16,92 centa, madžarska 19,60 centa in italijanska 19,91 centa. Nemška podjetja so po začasnih podatkih plačevala 17,42 centa, povprečje EU pa je znašalo 15,59 centa. Cena madžarskega letnega produkta za leto 2027 se je od konca oktobra znižala za 15,3 odstotka. Mervar v analizi ugotavlja, da je veliko podjetij potrebne količine za prihodnje leto zakupilo pravočasno in da bo neposredni učinek cenovnega šoka pri njih bistveno manjši kot pri podjetjih z odprtimi pozicijami.
| Cena elektrike za podjetja v prvi polovici leta 2026 | ||
| Po letni porabi — EUR/kWh brez DDV | ||
| Država, območje | 500-1.999 MWh | 2.000-19.999 MWh |
| Slovenija | 0,1463 | 0,1397 |
| Hrvaška | 0,1610 | 0,1427 |
| Avstrija | 0,1918 | 0,1692 |
| Madžarska | 0,2183 | 0,1960 |
| Nemčija | 0,2058 | 0,1742 |
| Italija | 0,2253 | 0,1991 |
| EU-27 | 0,1800 | 0,1559 |
| Lider.si | Vir: Eurostat (nrg_pc_205), cene brez DDV in drugih povračljivih dajatev; podatki za Nemčijo so začasni | ||
Po zakonu o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij (ZSKREP), ki ga je državni zbor sprejel 3. februarja, je do državne spodbude upravičeno le podjetje z letno porabo vsaj 15 gigavatnih ur, z deležem stroškov elektrike v dodani vrednosti nad pet odstotkov v povprečju zadnjih treh let, iz panoge s seznama v smernicah EU o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo ter s sistemom upravljanja z energijo ali z opravljenim energetskim pregledom. Takratni minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v izjavi za medije ob predstavitvi osnutka zakona ocenil, da bo upravičenih okoli 40 podjetij.
Spodbuda velja za največ polovico letne porabe in na megavatno uro ne sme preseči polovice referenčne cene pasovne energije. Povprečni strošek podprte elektrike brez omrežnine in dajatev ne sme pasti pod 50 evrov za megavatno uro. Vlada je 14. maja za leto 2026 namenila 30 milijonov evrov in najvišjo spodbudo omejila na 30 evrov za megavatno uro. Po teh pravilih bi podjetje s 15 gigavatnimi urami porabe prejelo največ 225.000 evrov, kar je 21,6 odstotka dodatnega stroška iz izračuna Lider.si. Podjetje z eno gigavatno uro do spodbude ni upravičeno. Prejemniki morajo najmanj polovico prejetega zneska v 48 mesecih nameniti za naložbe v razogljičenje.
| Državna pomoč elektrointenzivnim podjetjem po ZSKREP | |
| Pogoji za upravičenost — izpolnjeni morajo biti vsi | |
| Pogoj | Zahteva |
| Letna poraba elektrike | vsaj 15 GWh |
| Delež stroškov elektrike v dodani vrednosti | nad 5 %, povprečje zadnjih treh let |
| Panoga | s seznama smernic EU o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo |
| Upravljanje z energijo | sistem upravljanja z energijo (ISO 50001) ali energetski pregled |
| Višina spodbude — pogoji za leto 2026 | |
| Parameter | Vrednost |
| Sredstva za leto 2026 | 30 milijonov EUR |
| Najvišja spodbuda za leto 2026 | 30 EUR/MWh |
| Podprta količina | največ 50 % letne porabe |
| Zgornja meja spodbude na MWh | 50 % referenčne cene (za leto 2026 znaša 102,24 EUR/MWh) |
| Spodnja meja povprečnega stroška podprte elektrike | 50 EUR/MWh brez omrežnine in dajatev |
| Obveznost prejemnika | vsaj 50 % spodbude za naložbe v razogljičenje v 48 mesecih |
| Lider.si | Vir: ZSKREP (Uradni list RS, št. 12/2026), javni poziv Borzena, sklep vlade z dne 14. 5. 2026 | |
Referenčna cena za leto 2026 je po javnem pozivu Borzena povprečje zaključnih cen slovenskega letnega produkta na EEX v vseh trgovalnih dneh leta 2025 in znaša 102,24 evra za megavatno uro. Po isti metodi bi bila referenčna cena za leto 2027 povprečje letošnjih zaključnih cen slovenskega letnega produkta za leto 2027. Višino spodbude vlada določa za vsako leto posebej.
Mervar v isti analizi zagovarja razlikovanje med podjetji, ki jih je prizadel nepredvidljiv cenovni šok, in tistimi, ki so se zavestno odločila, da se pred tveganjem ne bodo zavarovala. Podpira tudi rešitev iz osnutka interventnega zakona, po kateri bi se stopnja DDV na energente znižala z 22 na 9,5 odstotka. Podjetjem, ki so zavezanci za DDV, nižja stopnja stroškov ne zmanjša, ker si vstopni DDV odbijejo.













