Velika trojica v Šenženu za več goriva, Rusija predeluje 45 odstotkov manj nafte

foto: Iori Sagisawa/Pool via REUTERS

Predsedniki ZDA, Kitajske in Rusije so se 19. novembra v Šenženu zavezali k večji proizvodnji in dobavi naftnih derivatov, ukrajinski napadi z droni pa so po poročanju agencije Reuters od konca oktobra zmanjšali predelavo surove nafte v ruskih rafinerijah za 45 odstotkov. Napoved o derivatih je edina gospodarska točka deklaracije, ki so jo Donald Trump, Ši Džinping in Vladimir Putin sprejeli po prvem srečanju v tej sestavi.

Pogovor ob robu vrha Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) je trajal približno uro in pol. Deklaracijo s štirimi točkami sta objavila kitajska agencija Xinhua in Kremelj. Poleg derivatov govori o reformi Združenih narodov, o imuniteti državnih funkcionarjev pred Mednarodnim kazenskim sodiščem in o dialogu za zmanjšanje jedrskih tveganj. V točki o derivatih so tri države zapisale, da je stabilen pretok energije pomemben, Irana pa deklaracija ne omenja.

Z zavezo o derivatih Trump nadaljuje politiko, ki jo je jeseni ubral do ruskih energentov. S Putinom se je 9. oktobra dogovoril o dodatni dobavi ruskega dizla na ameriški in svetovni trg, ameriško ministrstvo za finance pa je prodajo ruskega dizla dovolilo do aprila 2027. Sedem dni pozneje je Trump z izvršnim ukazom začasno ustavil izvajanje večine sankcij in carin proti Rusiji iz zakona, ki ga je podpisal 18. septembra.

Slovenska blagovna menjava s Kitajsko, ZDA in Rusijo
Uvoz — v milijonih evrov
Državajan.-sept. 2025jan.-sept. 2026Sprememba
Kitajska6.870,08.312,5+21,0 %
ZDA365,4763,5+109,0 %
Rusija77,170,0-9,2 %
Vse države52.769,460.330,2+14,3 %
Izvoz — v milijonih evrov
Državajan.-sept. 2025jan.-sept. 2026Sprememba
Kitajska169,7764,0+350,1 %
ZDA622,9677,8+8,8 %
Rusija923,71.125,6+21,9 %
Vse države55.222,553.650,6-2,8 %
Lider.si | Vir: SURS; podatki za leto 2026 so začasni

Pretok surove nafte skozi Hormuško ožino se je po poročanju Reutersa vrnil na približno predvojno raven, dizel pa ostaja drag. Evropski dizel je bil po podatkih Mednarodne agencije za energijo v začetku novembra s približno 180 dolarji za sod še vedno za 77 odstotkov dražji kot pred vojno v Iranu. Liter dizla na slovenskih bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest do vključno ponedeljka, 23. novembra, stane največ 1,798 evra. Brent je bil na dan srečanja ob 10.53 po srednjeevropskem času po 92,19 dolarja za sod, za 0,26 odstotka dražji kot dan prej. Analitik družbe PVM John Evans je za Reuters ocenil, da so možnosti za konec vojne v Ukrajini in vojne v Iranu majhne. Vuk Vuksanović s King’s College London je za Al Džaziro dejal, da Peking najbolj skrbi morebiten zlom energetskih trgov.

Deklaracija iz Šenžena in ameriška politika do ruskih energentov
Štiri točke deklaracije — 19. november 2026
TočkaVsebina
1Reforma Združenih narodov, da bi se učinkoviteje odzivali na svetovne izzive
2Večja proizvodnja in dobava naftnih derivatov, pomen stabilnega pretoka energije
3Imuniteta državnih funkcionarjev, Mednarodno kazensko sodišče ne sme zlorabljati pristojnosti
4Jedrske vojne ni mogoče dobiti, dialog o zmanjšanju jedrskih tveganj
Od sankcij do dizla — ključni datumi
DatumDogodek
18. 9. 2026Trump podpiše zakon s sankcijami in carinami proti Rusiji
9. 10. 2026Dogovor s Putinom o dodatni dobavi ruskega dizla
9. 10. 2026Ministrstvo za finance dovoli prodajo ruskega dizla do aprila 2027
16. 10. 2026Izvršni ukaz začasno ustavi večino sankcij in carin iz zakona
19. 11. 2026Deklaracija iz Šenžena s točko o naftnih derivatih
Lider.si | Vir: Xinhua, Kremelj, Bela hiša, ameriško ministrstvo za finance

O trgovini sta Trump in Ši govorila na ločenem srečanju pred tristranskim. Trump je ob začetku pogovorov po poročanju singapurske televizije CNA dejal, da je skupni odbor za trgovino, ki sta ga državi ustanovili maja, prinesel več ravnovesja v zelo neuravnotežen odnos. Trgovinsko premirje, ki sta ga državi sklenili oktobra 2025 v Busanu, sta jeseni podaljšali le za dva meseca, do 10. januarja 2027. Izvoz kitajskih redkih zemeljskih kovin v ZDA je po ocenah washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS), ki jih je povzela Al Džazira, še vedno za okoli 75 odstotkov manjši od običajnega.

Constanze Stelzenmüller z ameriškega inštituta Brookings je v analizi 12. novembra zapisala, da se Evropejci bojijo ameriško-kitajskega dogovora, ki bi kitajsko presežno proizvodnjo preusmeril v Evropo. Slovenija je od januarja do septembra iz Kitajske uvozila za 8,31 milijarde evrov blaga, za 21,0 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kažejo podatki SURS. Na Kitajsko je s tem odpadlo 13,8 odstotka slovenskega uvoza. Izvoz v Rusijo se je v istem obdobju povečal za 21,9 odstotka, na 1,13 milijarde evrov, izvoz v ZDA pa za 8,8 odstotka, na 678 milijonov evrov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji

Želite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?

Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover.

Hitreje nas najdete v iskanju

Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim