Nov glavobol za slovensko industrijo, nemški vlagatelji najbolj pesimistični v treh letih, Brent nad 95 dolarji

Evropske in ameriške delnice so v torek zdrsnile v rdeče, potem ko so se pogajanja med Washingtonom in Teheranom pred iztekom dvotedenskega premirja znašla v zastoju, nemški indeks vlagateljskega razpoloženja ZEW pa je padel na najnižjo raven po decembru 2022. Industrijski Dow Jones je izgubil 293,18 točke ali 0,59 odstotka in zaključil pri 49.149,38 točke, S&P 500 se je za 0,63 odstotka znižal, na 7.064,01 točke, tehnološki Nasdaq Composite pa je zdrsnil za 144,43 točke ali 0,59 odstotka, na 24.259,96 točke, je poročal CNBC. Popoldanski prodajni val je sprožila novica, da je ameriški podpredsednik JD Vance odpovedal načrtovano potovanje v Islamabad, potem ko Teheran po poročanju The New York Timesa ni odgovoril na ameriške pogajalske predloge.

Iz Frankfurta prihaja pomemben opozorilni signal tudi za slovensko gospodarstvo, ki je tesno vpleteno v nemško dobavno verigo, saj Nemčija ostaja osrednji trgovinski partner Slovenije.

Evropske borze so sejo začele z zmernimi dobički, a jo zaključile v rdečem. Frankfurtski DAX je izgubil 0,85 odstotka, pariški CAC 40 je zdrsnil za 1,14 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 1,08 odstotka, navaja španski poslovni časnik El Español. Milanski FTSE MIB je popustil za 0,54 odstotka, madridski IBEX 35 se je znižal za 0,65 odstotka in padel pod raven 18.200 točk. Panevropski Stoxx 600 je zjutraj dosegel 622,17 točke, tik pod rekordno vrednostjo s 27. februarja, a je rast do konca seje izgubil, poroča Reuters. Kathleen Brooks, direktorica raziskav pri brokerju XTB, je za Reuters povedala, da vlagatelji trenutni inflacijski udar zaradi energetskega šoka ocenjujejo kot začasen, vendar je dodala: “Če se razmere v kratkem ne umirijo, se lahko inflacijska tveganja vrnejo.”

Na dnu panevropskega indeksa je pristal danski Royal Unibrew, ki je po napovedi o prekinitvi partnerstva s PepsiCom v severni Evropi izgubil 20 odstotkov in vpisal najslabši dan po februarju 2009. Francoski obrambni velikan Thales je zdrsnil za 3,7 odstotka zaradi razočarajočih četrtletnih prodajnih podatkov. V New Yorku je UnitedHealth po močnih rezultatih pridobil 9,28 odstotka, Amazon pa 2,17 odstotka, potem ko je potrdil, da bo v zagonsko podjetje umetne inteligence Anthropic vložil več kot 20 milijard dolarjev. Apple je izgubil dva odstotka po novici, da bo mesto glavnega izvršnega direktorja decembra prevzel njegov dosedanji vodja strojne opreme John Ternus, je poročal Trading Economics.

Iz Nemčije, največjega gospodarstva evrskega območja, je v torek prišel še en zaskrbljujoč signal. Indeks vlagateljskega razpoloženja ZEW je aprila zdrsnil za 16,7 točke, na minus 17,2, kar je najgloblja vrednost po decembru 2022, ko je Evropa še občutila posledice ruske invazije na Ukrajino. Analitiki, ki jih je anketirala Reutersova agencija, so pričakovali vrednost minus 5 točk. “Pričakovanja se obračajo v negativno,” je dejal predsednik inštituta ZEW Achim Wambach in dodal, da skrb glede dolgoročnih motenj v oskrbi z energijo zavira naložbe in slabi učinek vladnih stimulativnih ukrepov. Prizadete so predvsem energetsko intenzivne panoge. Pričakovanja za kemično industrijo so padla za 11 točk, za proizvodnjo kovin pa za 21 točk. Prav ti dve panogi sodita med najpomembnejše cilje slovenskega izvoza v Nemčijo. Nemška vlada namerava v sredo prepoloviti svojo napoved gospodarske rasti za letos na 0,5 odstotka in zvišati inflacijska pričakovanja, je po navedbah Reutersa razkril vladni vir.

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dejala, da gospodarske posledice iranske vojne še ne dosegajo negativnega scenarija, predvidenega v projekcijah ECB. Trgi po podatkih LSEG s 84-odstotno verjetnostjo pričakujejo, da bo banka prihodnji teden obrestne mere pustila nespremenjene.

Naftni trg se je v sredo zjutraj nekoliko umiril po torkovih nihanjih. Brent je po torkovem odskoku nad 98 dolarjev do sredinega jutra zdrsnil v območje med 93 in 95 dolarji za sod, ameriški WTI pa se je po podatkih Trading Economics ustavil pri 89,33 dolarja, kar je 0,38 odstotka pod torkovim zaključkom. Citigroup je po poročanju Bloomberga izračunal, da bi nafta lahko dosegla 110 dolarjev, če bi motnje v Hormuški ožini trajale še en mesec. Evropska referenčna cena zemeljskega plina Dutch TTF se je zadržala blizu šesttedenskih nižin, okoli 41 evrov za megavatno uro, kar je skoraj 24 odstotkov manj kot pred mesecem, je objavil Trading Economics. Znižanje povezujejo z upadom povpraševanja po utekočinjenem plinu v Aziji, milejšim vremenom in pričakovanjem diplomatske rešitve spora. Cena zlata se je v torek zadržala pod 4.800 dolarji za unčo, Fortune pa je zjutraj poročal o 4.763 dolarjih, kar je približno 41 dolarjev manj kot dan prej in osem odstotkov pod ravnjo pred izbruhom vojne 28. februarja.

Tržni ton za sredo je obrnilo sporočilo, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump objavil na svojem omrežju Truth Social približno uro po zaključku seje na Wall Streetu. V objavi, ki jo je povzel Yahoo Finance, je napovedal podaljšanje premirja z Iranom za nedoločen čas zaradi “resnega notranjega razkola” v iranski vladi, dokler iransko vodstvo ne predloži enotnega predloga za končanje vojne. Ameriški terminski posli so se po napovedi obrnili navzgor. Terminske pogodbe S&P 500 so napredovale za 0,52 odstotka, terminske pogodbe Nasdaq 100 za 0,68 odstotka, tiste za Dow Jones pa za 217 točk. Stephanie Aliaga iz JPMorgan Asset Management je v torek zvečer v oddaji CNBC Closing Bell: Overtime dejala, da trgi kljub negotovosti ostajajo usmerjeni v prihodnost in da dogodki še vedno vodijo k umiritvi konflikta.

Podpredsednik Vance je potovanje v Islamabad po poročanju Wall Street Journala in Axiosa odpovedal za nedoločen čas, potem ko je Iran prek pakistanskih posrednikov sporočil, da v pogajanjih ne bo sodeloval, dokler ameriška mornarica ne odpravi blokade iranskih pristanišč. Bela hiša je naznanila, da se Trumpova odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner vračata v Washington na posvetovanja, medtem ko po navedbah Times of Israel predsednik zadržuje vrsto možnosti pred ponovno vojaško intervencijo. Negotovost okoli Hormuške ožine, skozi katero teče približno petina svetovnega pretoka utekočinjenega zemeljskega plina in slaba tretjina po morju prevožene surove nafte, tako ostaja brez jasnega konca tudi za slovenske izvoznike in evropske industrijske vlagatelje.