Državni zbor je sprejel zakon, ki določa, kako se bo Slovenija skupaj z drugimi članicami Evropske unije pripravljala na krize in se odzivala nanje, da bi preprečila motnje na notranjem trgu. Nova ureditev naj bi omogočila hitrejše in bolj usklajeno ukrepanje ob pomanjkanju ključnega blaga in motnjah v dobavnih verigah.
Zakon, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, v slovenski pravni red prenaša evropska pravila o odpornosti notranjega trga. Izhaja iz izkušenj preteklih kriz, ko so enostranski ukrepi posameznih držav, med njimi omejitve izvoza, povzročali dodatne težave pri dobavi blaga in storitev. Namen nove ureditve je preprečiti, da bi države z nepovezanimi ukrepi še poglobile posledice krize.
Ureditev predvideva tri stopnje ukrepanja, od načrtovanja za morebitne krize do previdnostnega režima in razglasitve izrednih razmer na notranjem trgu. V okviru pripravljenosti bodo pristojni organi spremljali dobavne verige in morebitna ozka grla ter sodelovali z gospodarstvom. Podjetja bodo lahko v določenih okoliščinah prostovoljno posredovala podatke o proizvodnih zmogljivostih, zalogah in težavah pri dobavi, če teh informacij ne bo mogoče pridobiti drugače.
Izredne razmere na ravni notranjega trga se bodo lahko aktivirale, ko bo kriza resno ovirala prost pretok blaga, storitev ali oseb oziroma povzročila obsežne motnje v dobavnih verigah. O aktivaciji bo na predlog Evropske komisije odločal Svet EU, praviloma za največ šest mesecev. V tem času bodo morale države članice preprečevati neupravičene omejitve pretoka blaga in storitev, vključno z nesorazmernimi prepovedmi izvoza znotraj EU.
Zakon predvideva tudi hitrejše postopke za dajanje izdelkov, pomembnih v času krize, na trg. To vključuje prednostno obravnavo postopkov ugotavljanja skladnosti ter možnost uporabe skupnih specifikacij in posebej utemeljenih dovoljenj. Namen je pospešiti dostopnost nujnih izdelkov, ne da bi se pri tem opustilo varnostne zahteve in varstvo potrošnikov.
Za usklajevanje ukrepov bo vzpostavljena nacionalna kontaktna točka za komunikacijo z državljani in gospodarstvom ter centralni urad za sodelovanje z Evropsko komisijo in drugimi članicami. Zakon predvideva tudi redno posvetovanje s podjetji, socialnimi partnerji in drugimi deležniki.
