Na slovenskem stanovanjskem trgu se je odprl vse globlji razkorak med povpraševanjem in ponudbo. Medtem ko cene rabljenih nepremičnin dosegajo najvišje ravni v štirih letih, se je prodaja novogradenj skoraj ustavila. V drugem četrtletju je bilo po podatkih, ki jih povzema Analitika GZS, prodanih le 52 novih stanovanj, kar je četrta najnižja raven v zadnjih 15 letih. Trg torej poganja rabljeno stanovanjsko premoženje, novogradnje pa ostajajo redkost.
Cene stanovanjskih nepremičnin so se v drugem četrtletju medletno zvišale za deset odstotkov, a izhaja rast v celoti iz rabljenih nepremičnin. Te so se podražile za 12,2 odstotka, kar je največ v štirih letih, pri čemer so rabljene družinske hiše poskočile za 13,2 odstotka, rabljena stanovanja pa za 11,5 odstotka. Nasprotno so cene novih nepremičnin prvič po šestih letih in pol upadle, in sicer za 5,8 odstotka, cene novih stanovanj pa kar za sedem odstotkov. Edino cene novih družinskih hiš so se zvišale, za 2,6 odstotka.
Ko je novih stanovanj na trgu tako malo, da jih je v celotnem četrtletju zamenjalo lastnika le 52, postanejo cenovni indeksi za nove nepremičnine statistično nezanesljivi, saj temeljijo na peščici transakcij. Padec cen novih stanovanj zato ni nujno znak ohlajanja, temveč predvsem posledica izjemno majhne ponudbe in strukture prodaj. Prava novica je ustavljena gradnja, ne cena.
Pomanjkanje novogradenj premika povpraševanje na trg rabljenih nepremičnin, kar tam dodatno dviguje cene in dostopnost stanovanj še zaostruje. Brez občutnega povečanja gradnje novih stanovanj se cene rabljenih ne bodo sprostile, dostopnost prvega stanovanja za mlade in za delovno silo pa ostaja med največjimi ovirami tudi za delodajalce, ki se srečujejo s pomanjkanjem kadra v dražjih urbanih središčih.
| Segment (2. četrtletje 2026, medletno) | Sprememba cene (%) |
|---|---|
| Stanovanjske nepremičnine, skupaj | +10,0 |
| Rabljene nepremičnine | +12,2 |
| Rabljene družinske hiše | +13,2 |
| Rabljena stanovanja | +11,5 |
| Nove nepremičnine | -5,8 |
| Nova stanovanja | -7,0 |
| Nove družinske hiše | +2,6 |
Vir: Analitika GZS, SURS
Podoben razkorak se kaže tudi pri poslovnih nepremičninah, kjer je bila rast cen z okoli štirimi odstotki počasnejša kot v prejšnjem četrtletju. Povprečna cena pisarniških prostorov je dosegla rekordnih 1.912 evrov za kvadratni meter, medtem ko so cene trgovskih in storitvenih prostorov s 1.170 evri za kvadratni meter padle na najnižjo raven v dveh letih.
Likvidnost trga se je sicer izboljšala, a ostaja približno osem odstotkov pod dolgoletnim povprečjem, to pa kaže, da je slovenski nepremičninski trg kljub visokim cenam še vedno razmeroma slab.
