Slovenija pri zelenem prehodu napreduje hitreje od svetovnega in evropskega povprečja, vendar ima še vedno precej prostora za izboljšave. Po raziskavi Allianz Research se je na lestvici napredka pri doseganju neto ničelnih emisij povzpela na 24. mesto med 65 gospodarstvi. Če bo ohranila sedanji tempo, bi lahko ogljično nevtralnost dosegla okoli leta 2053.
Slovenija je na lestvici pridobila 2,6 točke in napredovala za pet mest. Svetovno povprečje izboljšanja je znašalo dve točki, evropsko pa 2,2. Na vrhu lestvice so Luksemburg, Danska in Estonija, medtem ko so ZDA na 41., Kitajska na 43. in Indija na 45. mestu.
K slovenskemu napredku sta največ prispevala večji delež nizkoogljičnih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti. Delež električne energije iz nizkoogljičnih virov se je povečal s 76,1 na 78,9 odstotka, proizvodnja elektrike iz premoga pa se je zmanjšala za 37,7 odstotka. Emisije so se zmanjšale za 4,8 odstotka.
Toda podatki kažejo tudi na težavo. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je po predhodni 9,1-odstotni rasti leta 2025 upadla za 14,5 odstotka. Električni avtomobili so medtem predstavljali 15 odstotkov vseh na novo prodanih avtomobilov, leto prej pa osem odstotkov.
Svet bo do ogljične nevtralnosti prišel z zamudo
Allianz Research ocenjuje, da bo svet neto ničelne emisije dosegel šele leta 2064, torej 14 let pozneje od cilja. Raziskava spremlja 65 gospodarstev, ki skupaj ustvarijo 81 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Čeprav je 56 držav izboljšalo svoj rezultat, le približno tretjina sledi poti, ki je skladna s cilji Pariškega sporazuma.
Pomemben premik se je zgodil pri proizvodnji električne energije. Obnovljivi viri so leta 2025 prvič prehiteli premog in postali največji svetovni vir elektrike. Zagotovili so 33,5 odstotka proizvodnje, premog pa 33,2 odstotka. Obnovljivi viri so prispevali tudi 99 odstotkov povečanja svetovne proizvodnje električne energije.
Preberite več:
Allianz Research pričakuje, da bi se lahko emisije CO₂ iz fosilnih goriv leta 2026 prvič zmanjšale tudi ob gospodarski rasti. Ocenjujejo približno 0,5-odstotni padec, k čemur naj bi prispevali cenejše čiste tehnologije in dražja fosilna goriva.
