Ob stečaju delodajalca delavec iz jamstvenega sklada dobi največ 6.668 evrov bruto

Delavec, ki zaradi stečaja delodajalca ostane brez dela, lahko letos iz jamstvenega sklada dobi največ 6.668,46 evra bruto, od katerih se odštejejo davki in prispevki, kaže izračun Lider.si po veljavnem zakonu.

Toliko znaša 4,5 minimalne plače, seštevek zgornjih mej iz 19. člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS. Zakon delavcu priznava neizplačane plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja v višini največ treh minimalnih plač, nadomestilo za neizrabljen letni dopust v višini največ polovice minimalne plače in odpravnino v višini največ ene minimalne plače. Ob letošnji minimalni plači 1.481,88 evra bruto so to zneski do 4.445,64, 740,94 in 1.481,88 evra, osnova pa je minimalna plača na dan izdaje odločbe.

Leta 2024 je sklad 594 upravičencem izplačal 2,27 milijona evrov, povprečno 3.818 evrov. V prvih 25 letih delovanja, do novembra 2022, je imel po lastnih podatkih 91.870 upravičencev, povprečno 3.675 na leto, in jim izplačal več kot 138 milijonov evrov.

Letos je do konca oktobra izplačal 1,31 milijona evrov, upravičencev pa je bilo 302, kaže seštevek mesečnih objav sklada, ki ga je pripravil Lider.si. Povprečno izplačilo je znašalo 4.345 evrov. Zneski se iz meseca v mesec razlikujejo: novembra 2024 je sklad 297 upravičencem izplačal 1,05 milijona evrov, julija letos pa šestim 28.176 evrov.

Zakon pravice priznava le delavcu, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, zahtevo pa mora vložiti najkasneje v 90 dneh od prenehanja delovnega razmerja pri enoti Zavoda RS za zaposlovanje. Denar po ustanovitvenem aktu sklada zagotavljajo delodajalci, državni proračun in sklad z izterjavo terjatev. Terjatve delavca do delodajalca do višine priznanih pravic preidejo na sklad z izvršitvijo odločbe.

Delavska svetovalnica predlaga, da bi pravico dobili tudi delavci, ki izredno odpovejo pogodbo o zaposlitvi, ker ne dobijo plač, čeprav delodajalec še ni insolventen, in delavci, ki dobijo odpoved, podjetje pa gre v dveh letih v stečaj. Predlog novele je namenila poslanskim skupinam. Kot povod navaja nekdanjo družbo Progros, ki je po njenih navedbah konec oktobra končala v stečaju in 14 delavcem dolguje več kot 40.000 evrov.

Inšpektorat RS za delo je lani ugotovil 3.108 kršitev v zvezi s plačilom za delo, med njimi neizplačilo ali prepozno izplačilo plač in dodatkov. Teh kršitev je bilo na področju delovnih razmerij največ. Sklad je zadnje redno izplačilo izvedel 30. oktobra, ko je 39 upravičencem nakazal 166.527,98 evra.