Plače po spolu: vrzel pri nas 3,3 odstotka, v financah in zdravstvu pa nad 17 odstotkov

Foto: Unsplash

Ob današnjem mednarodnem dnevu enakega plačila Mednarodna organizacija dela znova opozarja na obstoj plačnih vrzeli med spoloma, saj ženske po vsem svetu v povprečju še vedno zaslužijo 18 odstotkov manj kot moški. Slovenija se v tej luči uvršča med najboljše v Evropi, saj je plačna vrzel po zadnjih podatkih statističnega urada znašala 3,3 odstotka. 

Nizko državno povprečje pa skriva velike razlike, saj so ženske v nekaterih panogah plačane tudi za petino slabše, obenem pa slovenske delodajalce že prihodnje leto čakajo nove obveznosti razkrivanja plač.

Državno povprečje zavaja. Vrzel je izrazito velika v financah in zavarovalništvu (22,2 odstotka) ter zdravstvu in socialnem varstvu (17,2 odstotka), torej ravno v dejavnostih, kjer prevladujejo zaposlene ženske. Na drugi strani pa so panoge, kjer ženske zaslužijo več kot moški, med njimi prevoz in skladiščenje, oskrba z vodo in ravnanje z odpadki ter gradbeništvo. Razlika je opazna tudi med sektorjema, saj so v zasebnem sektorju moški v povprečju prejeli več kot ženske, podobno pa velja tudi v javnem sektorju. Po plačani uri so moški lani zaslužili 14,13 evra, ženske pa 13,67 evra.

V evropskem merilu je Slovenija med državami z najmanjšo plačno vrzeljo, saj ta v celotni uniji znaša okoli 11 do 12 odstotkov. Pri branju teh številk velja upoštevati, da gre za neprilagojeno vrzel, ki ne izloči razlik v delovnem času, poklicih ali izkušnjah, temveč meri zgolj povprečno razliko v urni postavki. Kljub razmeroma ugodni sliki se plačna vrzel dolgoročno prenaša v pokojnine, saj pokojninska vrzel med spoloma v EU dosega okoli 25 odstotkov, kar ženskam v starosti prinaša občutno nižje dohodke.

PLAČNA VRZEL PO PANOGAH (oktober 2025)
PanogaVrzel
Finance in zavarovalništvo22,2 %
Zdravstvo in socialno varstvo17,2 %
Kmetijstvo skupaj (povprečje)3,3 %
Delodajalce čakajo nova pravila

Za podjetja je novost direktiva EU o preglednosti plačil. Rok za njen prenos v slovensko zakonodajo je bil 7. junij letos, ki ga Slovenija ni izpolnila v celoti, saj osnutek zakona, po katerem bi morala biti plača objavljena že v razpisu za delo, še ni usklajen. 

Direktiva med drugim prepoveduje vprašanja o preteklih plačah kandidatov in daje zaposlenim pravico do vpogleda v podatke o plačah. Delodajalci s 150 ali več zaposlenimi bodo o plačni vrzeli prvič poročali leta 2027, kasneje pa se bo obveznost razširila na podjetja s 100 zaposlenimi. Če se pri delodajalcu pokaže nepojasnjena vrzel, večja od 5 odstotkov, ki je ne odpravi v šestih mesecih, bo moral opraviti skupno oceno plačil s predstavniki delavcev.

Slovenija ima na državni ravni eno najmanjših plačnih vrzeli v EU, čeprav je ta strukturna težava v pomembnih panogah, kot sta finance in zdravstvo. Nova pravila o preglednosti bodo od podjetij zahtevala, da po potrebi utemeljijo razlike v svojih plačnih strukturah, kar bo temo iz skodelice kave in skritega pogovora med zaposlenimi preneslo v kadrovske odločitve delodajalcev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji

Želite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?

Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover.

Hitreje nas najdete v iskanju

Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim