Ob današnjem mednarodnem dnevu enakega plačila Mednarodna organizacija dela znova opozarja na obstoj plačnih vrzeli med spoloma, saj ženske po vsem svetu v povprečju še vedno zaslužijo 18 odstotkov manj kot moški. Slovenija se v tej luči uvršča med najboljše v Evropi, saj je plačna vrzel po zadnjih podatkih statističnega urada znašala 3,3 odstotka.
Nizko državno povprečje pa skriva velike razlike, saj so ženske v nekaterih panogah plačane tudi za petino slabše, obenem pa slovenske delodajalce že prihodnje leto čakajo nove obveznosti razkrivanja plač.
Državno povprečje zavaja. Vrzel je izrazito velika v financah in zavarovalništvu (22,2 odstotka) ter zdravstvu in socialnem varstvu (17,2 odstotka), torej ravno v dejavnostih, kjer prevladujejo zaposlene ženske. Na drugi strani pa so panoge, kjer ženske zaslužijo več kot moški, med njimi prevoz in skladiščenje, oskrba z vodo in ravnanje z odpadki ter gradbeništvo. Razlika je opazna tudi med sektorjema, saj so v zasebnem sektorju moški v povprečju prejeli več kot ženske, podobno pa velja tudi v javnem sektorju. Po plačani uri so moški lani zaslužili 14,13 evra, ženske pa 13,67 evra.
V evropskem merilu je Slovenija med državami z najmanjšo plačno vrzeljo, saj ta v celotni uniji znaša okoli 11 do 12 odstotkov. Pri branju teh številk velja upoštevati, da gre za neprilagojeno vrzel, ki ne izloči razlik v delovnem času, poklicih ali izkušnjah, temveč meri zgolj povprečno razliko v urni postavki. Kljub razmeroma ugodni sliki se plačna vrzel dolgoročno prenaša v pokojnine, saj pokojninska vrzel med spoloma v EU dosega okoli 25 odstotkov, kar ženskam v starosti prinaša občutno nižje dohodke.
| PLAČNA VRZEL PO PANOGAH (oktober 2025) | |
|---|---|
| Panoga | Vrzel |
| Finance in zavarovalništvo | 22,2 % |
| Zdravstvo in socialno varstvo | 17,2 % |
| Kmetijstvo skupaj (povprečje) | 3,3 % |
| Delodajalce čakajo nova pravila Za podjetja je novost direktiva EU o preglednosti plačil. Rok za njen prenos v slovensko zakonodajo je bil 7. junij letos, ki ga Slovenija ni izpolnila v celoti, saj osnutek zakona, po katerem bi morala biti plača objavljena že v razpisu za delo, še ni usklajen. Direktiva med drugim prepoveduje vprašanja o preteklih plačah kandidatov in daje zaposlenim pravico do vpogleda v podatke o plačah. Delodajalci s 150 ali več zaposlenimi bodo o plačni vrzeli prvič poročali leta 2027, kasneje pa se bo obveznost razširila na podjetja s 100 zaposlenimi. Če se pri delodajalcu pokaže nepojasnjena vrzel, večja od 5 odstotkov, ki je ne odpravi v šestih mesecih, bo moral opraviti skupno oceno plačil s predstavniki delavcev. Slovenija ima na državni ravni eno najmanjših plačnih vrzeli v EU, čeprav je ta strukturna težava v pomembnih panogah, kot sta finance in zdravstvo. Nova pravila o preglednosti bodo od podjetij zahtevala, da po potrebi utemeljijo razlike v svojih plačnih strukturah, kar bo temo iz skodelice kave in skritega pogovora med zaposlenimi preneslo v kadrovske odločitve delodajalcev. Popularno
KomentarjiŽelite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover. Hitreje nas najdete v iskanju
Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim | |













