Zimski regres 2026: 740,94 evra do 18. decembra, in to je spodnja meja

Zaposleni bodo zimski regres letos prejeli najpozneje 18. decembra, čez 94 dni, in sicer najmanj 740,94 evra. Ob prvem izplačilu lani je znesek dosegel 638,86 evra, podjetja pa so v istih tednih nagrade za poslovno uspešnost skrčila za približno 200 evrov na zaposlenega.

Zakon določa spodnjo mejo izplačila. Drugi člen Zakona o pravici do zimskega regresa (Uradni list RS, št. 91/25) pravico veže na polovico minimalne plače, ta pa za delo od 1. januarja 2026 znaša 1.481,88 evra bruto. Delodajalec sme izplačati več, kar zakon predvideva v četrtem in petem členu. Del nad zakonsko višino se obravnava kot plačilo za poslovno uspešnost in vstopi v osnovo za prispevke, zato za zaposlenega ni enako razbremenjen kot zakonski del.

Celotnih 740,94 evra pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen celo koledarsko leto za polni delovni čas. Kdor se zaposli ali odide med letom, dobi sorazmerni del glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Sorazmerni del pripada tudi zaposlenim s krajšim delovnim časom, razen tistim, ki delajo krajši delovni čas po 67. ali 67.b členu zakona o delovnih razmerjih. Pravica velja za zaposlene v zasebnem in javnem sektorju, tudi za tiste v javnih delih, in za funkcionarje. Samozaposleni, prejemniki plačil po podjemnih in avtorskih pogodbah ter študenti do zimskega regresa niso upravičeni, ker niso v delovnem razmerju.

Upokojenci letos nimajo zakonske pravice do zimskega dodatka. Osemnajsti člen istega zakona je dodatek v višini 150 evrov določil samo za leto 2025 in v devetem odstavku dodal, da se izplača le na podlagi tega zakona.

Povprečna bruto plača za december 2025 je znašala 2.791,04 evra in je bila za 0,5 odstotka nižja kot za december 2024, in to v letu, ko so delodajalci prvič izplačali obvezni zimski regres. Statistični urad je upad pojasnil z manjšim obsegom izrednih izplačil. Delež trinajstih plač, božičnic in nagrad za poslovno uspešnost v celotni masi izplačanih bruto plač se je z decembrskih 12,8 odstotka leta 2024 znižal na 5,8 odstotka leta 2025. Nagrade se med leti selijo med november in december, zato je treba pogledati oba meseca. Novembrski delež je v istem obdobju padel s 5,7 na 2,2 odstotka.

Zimski regres v maso izplačanih bruto plač ne vstopa. Statistični urad ob objavi opozarja, da zimski regres po drugem odstavku 126. člena zakona o delovnih razmerjih ni sestavni del plače, plačilo za poslovno uspešnost pa je. Padec mase izrednih izplačil zato meri, koliko manj so podjetja izplačala po lastni odločitvi. Podatki zajemajo zaposlene pri pravnih osebah, zaposleni pri samostojnih podjetnikih pa so v ločenem raziskovanju.

Pri decembrski povprečni plači leta 2024 je delež 12,8 odstotka pomenil 358,91 evra izrednih izplačil na zaposlenega, lani pa je delež 5,8 odstotka pomenil 161,88 evra. Izračun Lider.si množi delež izrednih izplačil s povprečno bruto plačo za isti mesec. Nagrade so se med obema decembroma skrčile za 197,03 evra na zaposlenega. Zakonski prejemek 638,86 evra ta upad presega za 441,83 evra.

Nagrade se tudi niso preselile v novo leto. Delež izrednih izplačil v januarski masi bruto plač je znašal 0,2 odstotka januarja 2025 in prav tako 0,2 odstotka januarja 2026. Podatki ne ločijo učinka novega prejemka od slabših poslovnih rezultatov. Urad za makroekonomske analize in razvoj je v objavi Grafi tedna januarja letos zapisal, da je bila novembrska plača v zasebnem sektorju medletno nižja za 0,3 odstotka, in to povezal z manjšim obsegom izrednih izplačil v pričakovanju decembrske uvedbe obveznega zimskega regresa.

Za izplačila od 1. januarja 2026 zimski regres in plačilo za poslovno uspešnost pri posameznem delodajalcu delita en sam neobdavčeni limit v višini sto odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, kar določata četrti člen zakona in 12. točka prvega odstavka 44. člena zakona o dohodnini. Lani je po dvanajstem členu zakona veljala prehodna izjema z dvema ločenima limitoma. Junijska povprečna bruto plača je znašala 2.751,37 evra, zato po izplačilu zimskega regresa za neobdavčeno božičnico ostane 2.010,43 evra. Znesek limita se določi po podatku o povprečni plači, ki velja ob izplačilu, zato bo decembra izhodišče jesenska plača, razlika 740,94 evra pa ostane enaka.

Vlada je obveznost javnega sektorja za lani ocenila na približno 120 milijonov evrov za 190.000 zaposlenih in jo pokrila s prerazporeditvami znotraj veljavnega proračuna. Pri letošnjem znesku in enakem številu zaposlenih ista postavka znaša približno 141 milijonov evrov. Mehanizma povračil iz državnega proračuna, kakršnega sta za leto 2025 določala 13. in 14. člen zakona, za letos ni, zato strošek nosijo finančni načrti proračunskih uporabnikov.

Zimski regres do polovice minimalne plače ni obremenjen niti z dohodnino niti s prispevki za socialno varnost, kar določata četrti in peti člen zakona, zato je bruto znesek enak neto znesku. Zaposleni, ki letos prejme oba polna regresa, ima iz tega naslova 2.222,82 evra. Pri delavcih, ki božičnice niso prejemali, skupni neobdavčeni limit nima praktičnega učinka, ker limit izčrpa že sam zimski regres.

Državni svet je 10. decembra lani z devetimi glasovi za in enajstimi proti zavrnil pobudo interesne skupine delodajalcev, naj zahtevo za oceno ustavnosti vloži sam. Skupina podjetij je pobudo na ustavno sodišče vložila neposredno in predlagala začasno zadržanje drugega člena ter prvega in drugega odstavka tretjega člena, ki določajo pravico in rok izplačila. Vlada je 6. januarja letos na dopisni seji sprejela stališče, da je treba predlog za začasno zadržanje zavreči, ker po njeni presoji niso izpolnjene procesne predpostavke iz 24. člena zakona o ustavnem sodišču, podredno pa zavrniti, ker je rok za izplačilo že potekel. Uradno prečiščeno besedilo zakona obsega zakon iz novembra 2025 in novelo iz marca 2026, obveznost izplačila pa ostaja nespremenjena.

Deveti člen zakona predpisuje globo od 3.000 do 20.000 evrov za delodajalca, ki zimskega regresa ne izplača v predpisani višini in roku, od 1.500 do 8.000 evrov za delodajalca z desetimi zaposlenimi ali manj in od 450 do 2.000 evrov za odgovorno osebo. Osmi člen zakona nadzor nad izplačilom nalaga Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.