Letošnji skoraj 16-odstotni dvig minimalne plače se je najbolj odrazil prav v panogah z najnižjimi plačami. Plače v gostinstvu so aprila medletno zrasle za 9,4 odstotka, v gradbeništvu za 8,2 odstotka, v predelovalnih dejavnostih za 7,8 odstotka, medtem ko so se v finančnih in zavarovalniških dejavnostih zvišale le za odstotek. Na to v julijski številki Ekonomskega ogledala opozarja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Povprečna bruto plača je aprila znašala 2.695 evrov, kar je 6,9 odstotka več kot leto prej. Minimalna bruto plača se je z začetkom leta zvišala na 1.481,88 evra, kar pomeni skoraj 16-odstotno povečanje. Tako danes predstavlja približno 55 odstotkov povprečne bruto plače, medtem ko je lani znašala približno polovico.
Podatki potrjujejo, da je največji učinek dviga minimalne plače prav v dejavnostih, kjer je zaposlenih največ prejemnikov najnižjih plač. Gostinstvo, gradbeništvo in del predelovalne industrije so zato letos beležili precej hitrejšo rast plač od državnega povprečja.
Na drugi strani so v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer so plače med najvišjimi v državi, aprila zabeležili le enoodstotno rast, kar je bilo celo manj od tedanje inflacije.
Posledično se razmerje med najbolje in najslabše plačanimi dejavnostmi zmanjšuje. Po izračunih Umarja se je razlika med obema skrajnostma v zasebnem sektorju zmanjšala z okoli dveh na približno 1,8-kratnik.
| Bruto plače po izbranih dejavnostih, april 2026 | ||
|---|---|---|
| Dejavnost | Bruto plača | Medletna rast |
| Nastanitvene in gostinske dejavnosti | 1.990 EUR | +9,4 % |
| Gradbeništvo | 2.177 EUR | +8,2 % |
| Predelovalne dejavnosti | 2.627 EUR | +7,8 % |
| Trgovina | 2.486 EUR | +6,5 % |
| Povprečje vseh dejavnosti | 2.695 EUR | +6,9 % |
| Javna uprava | 3.298 EUR | +9,4 % |
| Telekomunikacije in IT | 3.576 EUR | +4,9 % |
| Finančne in zavarovalniške dejavnosti | 3.649 EUR | +1,0 % |
Vir: Surs, preračuni Umarja.
Zasebni sektor raste hitreje
V prvih štirih mesecih leta je bila povprečna bruto plača nominalno višja za sedem odstotkov oziroma realno za 4,1 odstotka.
Tokrat je rast hitrejša v zasebnem sektorju, kjer so se plače povečale za 7,3 odstotka, medtem ko je bila rast v javnem sektorju 6,2-odstotna. Lani je bilo razmerje obrnjeno predvsem zaradi začetka izvajanja plačne reforme v javnem sektorju. Plače v javni upravi so aprila dosegle 3.298 evrov, v zdravstvu in socialnem varstvu pa 3.120 evrov.
Višja minimalna plača pomeni tudi višje stroške podjetij
Za delodajalce se stroški dela niso povečali za enak odstotek kot minimalna plača. Prispevki se namreč pri najnižjih plačah obračunavajo od posebne minimalne osnove, zato se po izračunih vlade skupni strošek delodajalca poveča za približno 11,25 odstotka.
Gospodarska zbornica Slovenije že dlje opozarja, da hitro zviševanje minimalne plače zmanjšuje razlike med manj in bolj zahtevnimi delovnimi mesti. Takšna plačna kompresija lahko po njihovem mnenju dolgoročno oteži nagrajevanje kvalificiranih kadrov.
Po drugi strani Umar ugotavlja, da se rast stroškov dela na enoto proizvoda letos umirja. V predelovalnih dejavnostih je bila v prvem četrtletju primerljiva s povprečjem Evropske unije, k izboljšanju stroškovne konkurenčnosti pa je prispevala tudi šibkejša vrednost evra.
Število delovno aktivnih se na ravni celotnega gospodarstva bistveno ni spremenilo, so se pa zmanjšala števila zaposlenih v nekaterih dejavnostih z večjim deležem nižje plačanih delovnih mest. Največji upad beležijo druge raznovrstne poslovne dejavnosti, trgovina in predelovalna industrija.
Minimalna plača se po letošnjem zvišanju že približuje pragu tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo. To pomeni opazno izboljšanje kupne moči zaposlenih z najnižjimi dohodki, hkrati pa tudi nadaljnje zmanjševanje razlik med plačami posameznih dejavnosti.
