Plače v Sloveniji zrasle za 7 odstotkov, a dve tretjini Slovencev zaslužita manj od povprečne

Povprečna bruto plača v Sloveniji je marca znašala 2.678,28 evra. Številka je višja kot februarja, višja kot lani, in na prvi pogled je to spodbuden znak. A povprečje v tem primeru laže.

Polovica zaposlenih v Sloveniji je marca prejela bruto plačo, nižjo od 2.281 evrov, kažejo podatki statističnega urada. To je mediana, torej točka, ki loči spodnjo in zgornjo polovico vseh plač. Med mediano in povprečjem je skoraj 400 evrov razlike, kar kaže na to, kako so plače v Sloveniji v resnici porazdeljene. Skoraj dve tretjini zaposlenih, natančno 65,2 odstotka, je marca zaslužilo manj od povprečja.

Razliko ustvarjata zgornji rep porazdelitve. Desetina zaposlenih je prejela bruto plačo, višjo od 4.217 evrov, odstotek najbolje plačanih pa presega 8.284 evrov bruto. Ti posamezniki potegnejo statistično povprečje navzgor in ustvarijo vtis, da je tipičen slovenski zaposleni bolje plačan, kot dejansko je.

Sektorska slika to potrjuje. Najvišje plače so v dejavnostih, povezanih s telekomunikacijami, računalniškim programiranjem in informacijskimi storitvami, kjer povprečna bruta dosega 3.699 evrov. Na drugi strani lestvice so nastanitvene in gostinske dejavnosti z najnižjim deležem dodatkov in delovne uspešnosti v strukturi plače, kar pomeni manj variabilnih prejemkov in bolj stisnjen plačni razpon.

Geografski razkorak je prav tako izrazit. Mediana bruto plače je najvišja v osrednjeslovenski regiji, kjer dosega 2.472 evrov, najnižja pa v primorsko-notranjski regiji pri 2.087 evrov. To je razlika 385 evrov na mesec pri enakem delovnem mestu v drugem koncu države.

Na četrtletni ravni so plače rasle solidno. Povprečna mesečna bruta za prvo četrtletje 2026 je bila nominalno za 7,1 odstotka in realno za 4,3 odstotka višja kot v istem obdobju lani. Zasebni sektor je rasel hitreje od javnega, 7,4 odstotka nominalno, javni sektor pa 6,1 odstotka. V absolutnih zneskih je javni sektor kljub temu še vedno višje: povprečna bruta tam znaša 3.012 evrov, v zasebnem 2.520 evrov.

V strukturi plač prevladuje osnovna plača z 72,8-odstotnim deležem, sledijo dodatki pri 12,9 odstotkih in nadomestila pri 7,9 odstotkih. Variabilni del, torej delovna uspešnost, predstavlja 6,1 odstotka, plačila za poslovno uspešnost pa le 0,3 odstotka.

Podatki so izšli dan po podpisu koalicijske pogodbe desne koalicije, ki produktivnost postavlja nad minimalno plačo in zagovarja meritokracijo ter plačilo po rezultatih. Program zveni prepričljivo, izhodišče pa je takšno, da 65 odstotkov zaposlenih zasluži manj od povprečja, mediana je za skoraj 400 evrov nižja od povprečja, geografski razkorak med regijami presega 380 evrov mesečno. Rast produktivnosti kot strategija deluje, če zajame celotno porazdelitev in ne samo njen vrh. Ali bo nova vlada to znala prevesti v konkretne ukrepe za sredino porazdelitve, ne samo za tiste, ki so že zdaj nad povprečjem, bo ključno vprašanje prvega leta mandata.