ZDS podpira ukinitev obveznosti odtegovanja sindikalne članarine od plače, predlaga urejanje v kolektivnih pogodbah

Poslanski skupini NSi in SDS sta v parlamentarno proceduro vložili predlog spremembe Zakona o delovnih razmerjih, ki bi delodajalcem ukinil obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Predlog je sprožil ostro reakcijo sindikatov. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je sklicala izredno sejo predsedstva za 21. maj 2026. Predsednik ZSSS Andrej Zorko je opozoril, da je bil predlog vložen po skrajšanem postopku, brez javne obravnave in mimo Ekonomsko-socialnega sveta. Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) podpira predlog, vendar predlaga, da se tovrstna razmerja uredijo v kolektivnih pogodbah. Predlagatelji predloga navajajo, da je glavni cilj poenostaviti obračun plač pri delodajalcih in zmanjšati njihovo administrativno breme.

Poslanca NSi Janez Cigler Kralj in SDS Jelka Godec sta vložila predlog novele Zakona o delovnih razmerjih, ki bi spremenil 207. člen. Po trenutni zakonski ureditvi mora delodajalec na zahtevo sindikata zagotavljati tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca. Po novem ta obveznost ne bi več veljala.

Predlagatelji navajajo, da je glavni cilj predlagane novele poenostaviti obračun plač pri delodajalcih, zmanjšati njihovo administrativno breme in zagotoviti jasno ločnico med vodstvom podjetij ter financiranjem sindikalnih organizacij. Plačevanje sindikalne članarine mora biti urejeno neposredno med članom sindikata in sindikatom, brez posredovanja delodajalca. Ker gre za manj zahtevne spremembe zakona, predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku. Če bo novela potrjena, bo začela veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pod vodstvom predsednika Andreja Zorka sklicala četrto izredno sejo predsedstva za četrtek, 21. maj 2026, ob 10. uri v Domu sindikatov na Dalmatinovi ulici v Ljubljani. Na dnevnem redu sta informacija o predlogu sprememb ZDR in dogovor o stališču ter nadaljnjih aktivnostih ZSSS.

Zorko je opozoril, da je bil predlog novele zakona vložen po skrajšanem postopku, kar pomeni brez javne obravnave, mimo Ekonomsko-socialnega sveta in mimo socialnega dialoga. Zorko je poudaril, da se je prvič v zgodovini Slovenije zgodilo, da so bile spremembe zakona o delovnih razmerjih predlagane in vložene brez socialnega dialoga ter brez konsenza socialnih partnerjev. Očitno se je bodoča koalicija odločila, da bo socialni dialog preimenovala v politični monolog, je dejal Zorko.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ob predaji podpisov za referendumsko pobudo proti Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije povedal, da predlagatelji zakona ne samo da želijo preprečiti učinkovito referendumsko kampanjo, temveč so se tudi odločili, da bodo branike socialne države poskušali uničiti.

Štrukelj je dejal, da je sporočilo jasno in pravi, da se z njimi ne želijo pogovarjati, ampak jih želijo onemogočiti in uničiti. Štrukelj je dodal, da je to dokaz, da bodoča koalicija ne bo spoštovala socialnega dialoga. Konfederacija sindikatov javnega sektorja ima več kot 71.000 članov.

Združenje delodajalcev Slovenije je ob predlogu spremembe ZDR sporočilo, da se je že v preteklosti zavzemalo za rešitev, ki bi plačevanje sindikalne članarine uredila neposredno med člani sindikata in sindikatom, brez posredovanja delodajalca. Verjamejo, da bi taka rešitev zmanjšala administrativno breme delodajalca, saj je v primeru sedanje zakonske ureditve delodajalec nujni člen v razmerju med delavcem in sindikatom.

Predlog Združenja delodajalcev Slovenije je, da zakonska ureditev tovrstna razmerja, tudi urejanje odtegovanja in plačevanja članarine sindikatu, prepusti urejanju med socialnima partnerjema na bipartitni ravni, to je na ravni kolektivnih pogodb dejavnosti. Ob tem pa želijo poudariti nujnost delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, ki omogoča sindikatom, vladi in delodajalcem usklajevanje pred vladnim vlaganjem zakonskih in drugih predlogov, ki posegajo v neposredna razmerja med delodajalci in zaposlenimi.

Predlagatelji predloga so opozorili, da je plačevanje sindikalne članarine na drugačen način urejeno tudi v več drugih evropskih državah. V Nemčiji, Avstriji in Franciji se praviloma plačuje neposredno sindikatu. Na Hrvaškem pa je odtegovanje od plače mogoče le ob posebnem dogovoru med sindikatom in delodajalcem ter ob soglasju delavca.

Predlagatelji menijo, da novela ne bi posegla v ustavno pravico do sindikalnega organiziranja in v pravico delavcev do svobodnega včlanjevanja v sindikate, saj ureja izključno način plačevanja članarine. V tem času bodo morali sindikati vzpostaviti drugačen sistem pobiranja članarin, če bo novela potrjena.