Slovenija pripravlja nov zakon o veterinarstvu, ki naj bi po 25 letih nadomestil zastareli pravni okvir in jasneje določil, kdo lahko opravlja posamezne veterinarske dejavnosti, kakšna so pooblastila veterinarjev ter kakšen je položaj veterinarskih tehnikov. Med temami prenove so tudi specializacije, slikovna diagnostika, veterinarsko zobozdravstvo in fizioterapija živali.
Na drugi okrogli mizi, ki je 3. novembra potekala na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, so predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter veterinarske stroke nadaljevali razpravo o prihodnji ureditvi. Konkretni predlog zakona še ni pripravljen, zato obravnavane spremembe za zdaj niso sprejeta pravila.
Ena od osrednjih tem je razmejitev veterinarskih dejavnosti in določitev, katere naloge so v javnem interesu. Razpravljali so tudi o tem, katere dejavnosti bi lahko izvajali drugi pooblaščeni izvajalci in pod kakšnimi pogoji.
Nov zakon naj bi natančneje opredelil nazive in pristojnosti doktorjev veterinarske medicine, veterinarjev, pooblaščenih veterinarjev in uradnih veterinarjev. Posebej so izpostavili tudi položaj oseb s srednješolsko izobrazbo veterinarskega tehnika, ki ga želijo ustrezno urediti v zakonu.
Prvič bi uredili tudi veterinarske specializacije
Pomembna novost bi bila zakonska ureditev specializacij v veterinarstvu, ki trenutno niso urejene na način, kot ga predvidevajo izhodišča prenove. S tem bi zakon lahko jasneje določil strokovna področja in pogoje za pridobivanje specializiranih znanj.
Razprava je zajela tudi dejavnosti, ki so se razvile ali razširile po sprejetju sedanjega zakona leta 2001. Med njimi so slikovna diagnostika, veterinarsko zobozdravstvo ter fizioterapija in bioresonanca pri živalih. Namen prenove je določiti, kako naj bodo te dejavnosti opredeljene in pod kakšnimi pogoji se lahko izvajajo.
Kaj bo z Nacionalnim veterinarskim inštitutom?
Odprto ostaja tudi vprašanje položaja Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki deluje v okviru Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri pripravi novega zakona bodo morali preučiti, kako ga umestiti v prihodnjo organizacijo veterinarske dejavnosti, saj je trenutno z delovnopravnega vidika del visokošolskega zavoda.
Preberite več:
Prenova je potrebna tudi zaradi sprememb evropske zakonodaje. Veljavni zakon je bil sprejet leta 2001, po navedbah UVHVVR pa je več kot polovica njegovih členov črtana oziroma ne velja več. Prva okrogla miza je potekala oktobra v Zrečah, do konca leta pa je predvideno še eno srečanje. Razprave bodo podlaga za pripravo predloga novega zakona in nadaljnje posvetovanje s strokovno javnostjo.
