Podjetja, ki so v zadnjem letu zaradi ameriških carin del proizvodnje preselila iz Kitajske, ugotavljajo, da kitajskega proizvodnega ekosistema ni tako enostavno nadomestiti. Nekatera zato proizvodnjo in naročila vračajo na Kitajsko, poroča Reuters.
Kitajska je bila po uvedbi višjih ameriških carin pod pritiskom, podjetja pa so pospešeno iskala alternative v Indiji, Vietnamu, Indoneziji in drugih državah. Strategija “China plus one” naj bi zmanjšala odvisnost od Kitajske, vendar se je v praksi izkazala za zahtevnejšo.
Primer je kitajsko podjetje Dawang Metals, ki je lani izgubilo del naročil ameriške stranke, ko je ta proizvodnjo preusmerila v Indijo. Stranka se je pozneje vrnila z novimi naročili, potem ko je naletela na težave pri proizvodnji v tujini.
Podobno se je odločil kitajski proizvajalec zunanjega pohištva Jin Chaofeng. Del proizvodnje je leta 2024 preselil v Vietnam, letos pa tamkajšnjo delavnico zaprl in proizvodnjo vrnil na Kitajsko. Med razlogi je navedel težave pri nabavi opreme in dejstvo, da je moral tudi osnovne komponente uvažati iz Kitajske. “Ko sem upošteval vse stroške, razlika v skupnih stroških ni bila več velika, zato ni imelo smisla,” je dejal.
Prednost ni več samo v carinah
Velik razlog za selitev proizvodnje so bile razlike v ameriških carinah. Po oceni Economist Intelligence Unit je bila julija efektivna ameriška carinska stopnja za Kitajsko okoli 20 odstotkov, za Vietnam 6,1 odstotka, Indonezijo 13,4 odstotka in Tajsko 4,5 odstotka. Toda ta prednost se je zmanjšala, ko so ZDA carine razširile na več držav. Podjetja zato pri odločitvah vse bolj upoštevajo tudi razpoložljivost usposobljene delovne sile, dobaviteljske mreže, električno energijo in zanesljivost proizvodnje.
Poljsko podjetje DST Pack na primer približno 80 odstotkov proizvodnje še vedno pridobiva iz tovarne v Shenzhenu. Rezervni proizvodnji v ZDA in Evropi predstavljata po deset odstotkov, vendar je proizvodnja tam dva- do trikrat dražja na enoto.
Vračanje dela proizvodnje na Kitajsko ne pomeni, da se trend diverzifikacije ustavlja. Vietnam, Indonezija in Indija še naprej privabljajo velike naložbe proizvajalcev elektronike, avtomobilov in drugih izdelkov.
Nekatera podjetja zato ohranjajo del proizvodnje zunaj Kitajske predvsem kot zavarovanje pred novimi trgovinskimi šoki. Proizvajalec elektronskih omaric in avtomatov Yu Yangxian ima približno osmino zmogljivosti v Vietnamu in bi jo lahko ponovno povečal, če bi se ameriške carine močno zvišale.
Podjetja tako ostajajo ujeta med tem, da zmanjšajo izpostavljenost ameriškim trgovinskim ukrepom in hkrati izkoristijo prednosti kitajskega proizvodnega sistema.
