Poletna vročina naj bi EU stala 180 milijard evrov, skoraj vso letošnjo napovedano rast

Nizozemska banka Triodos je učinek letošnje poletne vročine na gospodarstvo Evropske unije ocenila na približno en odstotek bruto domačega proizvoda oziroma okoli 180 milijard evrov. Evropska komisija je 21. maja v spomladanski napovedi za letos predvidela 1,1-odstotno rast BDP Unije.

Poročilo Hot Summer Economics z dne 8. avgusta so pripravili ekonomisti Hans Stegeman, Joeri de Wilde in Ernst Hobma. Banka Triodos je specializirana za trajnostno financiranje, sklepni del poročila pa vsebuje poziv k hitrejšemu zmanjševanju emisij in k politikam, ki bi znižale skupno porabo energije in materialov. Učinek vročine avtorji merijo po štirih kanalih: hrana in kmetijstvo, proizvodnja energije, promet in logistika ter produktivnost dela.

Največji posamični delež nosi produktivnost dela z okoli 0,6 odstotka BDP. Kmetijstvo prispeva približno 0,15 odstotne točke. Avtorji za letos pričakujejo za tri do sedem odstotkov nižjo kmetijsko proizvodnjo v Uniji. Omejena proizvodnja v jedrskih elektrarnah, hidroelektrarnah in termoelektrarnah ter nižji izkoristek sončnih elektrarn dodata od 0,12 do 0,15 odstotne točke. V isti oceni so zajete tudi višje veleprodajne cene elektrike. Zmanjšana zmogljivost železnic, cest in celinskih plovnih poti prispeva še 0,15 odstotne točke.

Francija po oceni banke izgubi 1,4 odstotne točke rasti, kar bi jo letos potisnilo v 0,6-odstotni upad. Nizozemska izgubi 0,8 odstotne točke ob predhodno napovedani enoodstotni rasti in ostane blizu stagnacije. Poljska po isti oceni ohranja okoli 2,9-odstotno rast, ker je letos zabeležila le nekaj več vročih dni, kot je običajno. Španija in Italija imata največ vročih dni in najvišjo fizično izpostavljenost, desetletja aklimatizacije pa po oceni avtorjev zmanjšujejo mejni učinek posameznega vročega dne.

Oceno izgube produktivnosti so avtorji zgradili na indeksu ranljivosti iz štirih dejavnikov. Vanj so vključili delež bruto dodane vrednosti v fizično izpostavljenih dejavnostih, povprečen čas prihoda na delo, razširjenost klimatskih naprav in mero zgodovinske aklimatizacije. Med fizično izpostavljene dejavnosti štejejo gradbeništvo, kmetijstvo in industrijo. Indeks so pomnožili s številom letošnjih dni nad 30 stopinjami Celzija, ki presega zgodovinsko normo posamezne države. Podatke o vročih dneh so vzeli iz podatkovne zbirke European Climate Assessment & Dataset. Panelna analiza družbe Allianz Research z dne 28. maja izgubo ocenjuje na približno tri odstotke proizvoda na uro dela za vsako stopinjo nad pragom 30 stopinj, če temperatura nad tem pragom vztraja več dni zapored.

Slovenije med modeliranimi državami ni. Avtorji so posamične ocene izdelali le za šest največjih gospodarstev Unije, za preostale članice pa velja povprečni učinek. Prvi dejavnik njihovega indeksa je delež dodane vrednosti v gradbeništvu, kmetijstvu in industriji. Po podatkih Eurostata za leto 2025 so bile storitve pod dvema tretjinama celotne dodane vrednosti v štirih članicah, na Slovaškem, v Sloveniji, na Češkem in na Irskem, kjer je bil delež s 63,9 odstotka najnižji. Bilten JRC MARS za Slovenijo in Hrvaško navaja, da so avgustovske najvišje dnevne temperature večkrat presegle 35 stopinj Celzija in krajevno dosegle 40 stopinj. Banka Slovenije je v junijski napovedi za letos predvidela 1,9-odstotno rast BDP, med tveganji zanjo pa je izpostavila vztrajanje konflikta na Bližnjem vzhodu.

Zunaj izračuna BDP poročilo za obdobje med 22. in 28. junijem navaja 20.400 smrti, povezanih z vročino, v Franciji, Nemčiji, Španiji in Italiji. Približno 25.000 letošnjih poletnih smrti so avtorji z metodo izgubljenih let življenja ovrednotili na 1,5 do sedem milijard evrov. Evropski informacijski sistem za gozdne požare EFFIS je do 30. julija zabeležil 434.976 pogorelih hektarjev v Uniji, največ v Španiji, Italiji in Franciji. Izgubo ekosistemskih storitev na tej površini so avtorji ocenili na 0,1 do 4,6 milijarde evrov.

Evropska komisija je 17. julija predlagala revizijo sistema trgovanja z emisijskimi kuponi. Linearni faktor zmanjševanja kvote bi se s sedanjih 4,3 odstotka znižal na 3,7 odstotka v obdobju od leta 2031 do leta 2035 in na 1,7 odstotka od leta 2036 naprej. Po veljavnih pravilih bi kvota dosegla ničlo okoli leta 2039, po predlogu pa okoli leta 2048. Avtorji poročila tako zaporedje dogodkov imenujejo „doom loop”. Podnebna škoda upočasnjuje rast, odziv politike pa je rahljanje ukrepov, ki naj bi to škodo preprečevali.

Poročilo samo navaja več omejitev svojih izračunov. Ocene so modelske in oprte na konservativnejše makroekonomske študije, zajemajo pa podatke do konca julija in predpostavko o preostanku poletja. Avtorji izrecno dopuščajo, da polni obseg škode podcenjujejo. Evropska modelska ocena, na katero se avtorji sklicujejo, kaže, da bi prilagoditev znižala izgube produktivnosti za približno 40 odstotkov, odpravila pa jih ne bi.

Komisija je predlog predstavila kot uskladitev sistema s ciljem 90-odstotnega neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2040 in kot ukrep za ohranitev konkurenčnosti industrije. O predlogu se bosta še pogajala Evropski parlament in Svet. Cena emisijskega kupona je po objavi predloga zrasla za okoli sedem evrov in 22. julija dosegla 86 evrov, kažejo podatki analitske hiše ClearBlue Markets.