Pozabljena Nokia se je vrnila s 105-odstotno rastjo v oblaku

Nokia, nekoč največja izdelovalka mobilnih telefonov na svetu, je v drugem četrtletju prihodke od strank s področja umetne inteligence in oblaka povečala za 105 odstotkov in prejela za 2,8 milijarde evrov novih naročil, izhaja iz poročila, ki ga je finska družba objavila 23. julija. Njena delnica se je po tečajnici borze Nasdaq Helsinki v enem letu več kot podvojila; v zadnjih 52 tednih se je gibala med 3,46 in 15,00 evra.

Družba, ustanovljena leta 1865 kot papirnica ob reki Nokianvirta, je v dvajsetem stoletju izdelovala gumijaste škornje, kable in televizorje, leta 2014 pa je divizijo mobilnih naprav prodala Microsoftu, potem ko je zaostala za izdelovalci pametnih telefonov. Telefone z znamko Nokia danes po licenci izdeluje finska družba HMD Global. Sedanja Nokia prodaja opremo za optična, IP in fiksna omrežja, gradi mobilna omrežja za telekomunikacijske operaterje in ustvarja prihodke z licenciranjem patentov. Po letnem poročilu za leto 2025 je imela 19,9 milijarde evrov prihodkov in 78.005 zaposlenih; Evropa in Severna Amerika prispevata vsaka slabo tretjino prodaje.

Preobrat na borzi se je začel oktobra 2025, ko je ameriški izdelovalec grafičnih procesorjev Nvidia po takratni Nokiini objavi v finsko družbo vložil milijardo dolarjev po 6,01 dolarja za delnico in prevzel približno triodstotni delež. Partnerici skupaj razvijata platformo AI-RAN, ki procesiranje umetne inteligence seli v brezžična omrežja; prvi partner pri uvajanju je ameriški operater T-Mobile. „Naša ekipa je osredotočena na to, da čim bolje izkoristi priložnost supercikla umetne inteligence, in ta osredotočenost že prinaša prve rezultate,” je na telefonski konferenci ob objavi rezultatov dejal predsednik uprave Justin Hotard, ki je na čelu družbe od aprila 2025, pred tem pa je pri Intelu vodil področje podatkovnih centrov.

V četrtletju do konca junija je Nokia ustvarila 4,82 milijarde evrov čistih prihodkov, osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Primerljivi dobiček iz poslovanja je zrasel za 18 odstotkov na 434 milijonov evrov in presegel povprečno oceno analitikov, ki jih anketira LSEG, pri 382 milijonih evrov. K rasti je največ prispevala enota Network Infrastructure, kjer so se prihodki povečali za 12 odstotkov na 2,04 milijarde evrov; optična omrežja so zrasla za 20 odstotkov, omrežja IP pa za 16 odstotkov. Enota Mobile Infrastructure je prihodke povečala za šest odstotkov na 2,68 milijarde evrov.

Prihodki od strank s področja umetne inteligence in oblaka so v četrtletju znašali 446 milijonov evrov, po izračunu Lider.si slabo desetino skupnih prihodkov. Hotard je pričakovanja umiril sam: „Naročila na tem trgu lahko prihajajo neenakomerno in tolikšnega pritoka ne bi smeli pričakovati vsako četrtletje.” Pojasnil je, da so med prejetimi naročili posamezna velika dolgoročna naročila strank, ki si v razmerah omejene ponudbe zagotavljajo dobavo, v prihodke pa naj bi se v naslednjih dvanajstih mesecih pretvorila približno polovica vrednosti prejetih naročil. Platforma AI-RAN bo po napovedih z iste konference pilotna uvajanja začela konec leta 2026 in bo komercialno na voljo leta 2027, opaznejše prihodke pa družba pričakuje od leta 2028 naprej.

Po računovodskih izkazih je imela Nokia v drugem četrtletju 50 milijonov evrov izgube iz poslovanja, leto prej pa 147 milijonov evrov dobička; čisti dobiček četrtletja je znašal pet milijonov evrov. Prosti denarni tok je bil negativen v višini 732 milijonov evrov, neto denarna pozicija pa se je v treh mesecih znižala s 3,8 milijarde na 2,8 milijarde evrov. Za letos družba napoveduje okoli 800 milijonov evrov stroškov prestrukturiranja. Stroški nagrajevanja zaposlenih z delnicami, ki so se zvišali prav zaradi rasti tečaja, so po navedbah družbe maržo iz poslovanja znižali za 150 bazičnih točk. Zvišanje celoletne napovedi primerljivega dobička iz poslovanja na 2,1 do 2,6 milijarde evrov je po pojasnilu iz poročila tehnične narave, ker je družba dve enoti prerazvrstila med ustavljene dejavnosti; operativna pričakovanja ostajajo nespremenjena.

Švedski tekmec Ericsson je 14. julija objavil šestodstotni medletni padec prihodkov na 52,7 milijarde švedskih kron; delnica je tisti dan izgubila okoli 12 odstotkov vrednosti. Švedska družba je opozorila, da rast cen komponent, zlasti pomnilniških čipov, pritiska na marže, predsednik uprave Börje Ekholm pa bo 1. oktobra po slabih desetih letih vodenje predal Peru Narvingerju. Omejitve pri pomnilnikih in najsodobnejših čipih je na telefonski konferenci priznal tudi Hotard, Nokia pa po njegovih besedah zato podaljšuje dobavne roke.

Delnica Nokie je konec julija po izračunu Lider.si kotirala dobrih 40 odstotkov pod letošnjim vrhom pri 15,00 evra; izračun temelji na 52-tedenskem razponu s tečajnice borze Nasdaq Helsinki in ceni okoli 8,5 evra ob koncu meseca. Nokia, članica indeksa Euro Stoxx 50, bo rezultate tretjega četrtletja objavila 21. oktobra.