Polovica predsednikov uprav v 37 družbah segmenta prime market Dunajske borze je za leto 2025 prejela več kot 1,702 milijona evrov bruto, povprečni prejemek na člana uprave pa se je zvišal za šest odstotkov, na 1,589 milijona evrov. Letno študijo o prejemkih je v četrtek na novinarskem pogovoru predstavilo avstrijsko združenje vlagateljev Interessenverband für Anleger.
Skupni prejemki vseh uprav so se povečali za 0,6 odstotka, na 245,314 milijona evrov, ker se je število članov uprav v teh družbah zmanjšalo. Med predsedniki uprav ni nobene ženske. Delež variabilnega dela se je pri 36 družbah z razkritimi podatki zvišal s 43,2 na 44,8 odstotka. Predsednik združenja Florian Beckermann je merjenje uspešnosti za ta del prejemkov na novinarskem pogovoru označil za stalno odprto gradbišče in dejal, da pogreša jasno vzročno zvezo med poslovnim rezultatom in dodeljeno nagrado. Višji prejemki so po njegovi oceni sprejemljivi, kadar za njimi stoji merljiv dolgoročni poslovni uspeh.
Najbolj so se prejemki uprave zvišali pri proizvajalcu vlaken Lenzing, za 93 odstotkov, razlog za to pa je odpravnina odhajajočega predsednika uprave Rohita Aggarwala. Pri štajerskem proizvajalcu tiskanih vezij AT&S so prejemki uprave zrasli za 76,5 odstotka. Pri Andritzu so se zaradi nižjih nagrad več kot prepolovili.
Najvišje prejemke uprave med dunajskimi družbami še vedno izplačuje banka Bawag. Prejemki njene uprave so se znižali za 31,5 odstotka, na 29,211 milijona evrov, prejemki predsednika uprave pa za 31,9 odstotka, na 7,444 milijona evrov. Beckermann je opozoril, da Bawag ni avstrijsko merilo, visoke prejemke pa je povezal z delom uprave pri obvladovanju stroškov in tveganj. Mediana prejemkov predsednikov uprav v družbah nemškega indeksa DAX je lani po analizi agencije Reuters znašala slabih 6,7 milijona evrov.
Beckermann je ocenil, da bi člani nadzornih svetov lahko prejemali več, ker je mandat v nadzornem svetu banke zaradi regulativnih zahtev in trajnostnega poročanja postal delo s polnim delovnim časom. Najvišje skupno plačilo nadzornikom je izplačala banka Bawag, in sicer 1,936 milijona evrov, za njo pa sta Erste Group in Raiffeisen Bank International. Vseh 287 nadzornikov v 37 obravnavanih družbah je za leto 2025 prejelo 21,507 milijona evrov, 3,7 odstotka več kot leto prej in manj, kot je banka Bawag namenila svoji upravi.
