Trg vračuna dve zvišanji obrestnih mer ECB, povzetek razprave razkriva delitev v Svetu

Trgi so septembrsko zvišanje obrestnih mer Evropske centralne banke skoraj v celoti vračunali, dodatno zvišanje pa v celoti do februarja 2027. Del Sveta ECB zvišanju obrestnih mer julija ne bi nasprotoval.

Povzetek razprave s seje 22. in 23. julija je ECB objavila v četrtek. Vsi člani Sveta so podprli predlog, da ostanejo vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. Nekateri člani so opozorili, da podatki po junijski seji podpirajo nadaljnje zaostrovanje in da zvišanju na julijski seji ne bi nasprotovali.

Ti člani so presodili, da je malo verjetno, da dodatno zvišanje ne bi bilo potrebno, in da je vrednost čakanja zato nizka. Zavzeli so se za premik obrestnih mer v rahlo restriktivno območje, ker sedanje ravni gospodarstva po njihovi oceni ne zavirajo, kar potrjuje nadaljnje pospeševanje rasti posojil podjetjem in gospodinjstvom. Opozorili so tudi, da mora denarna politika ukrepati, preden se pojavijo učinki drugega kroga, da ne bi zaostala za razvojem dogodkov.

V delu o komuniciranju povzetek navaja, da bo novo zvišanje verjetno potrebno, če se inflacijski obeti ne bodo občutno izboljšali. Uradno sporočilo naj Sveta ne zaveže k septembrskemu zvišanju, da ostane odprta možnost izboljšanja srednjeročnih obetov.

Analiza strokovnih služb ECB dosedanjo rast inflacije skoraj v celoti pripisuje ponudbi energentov, prispevka skupnega povpraševanja in javnofinančne politike pa tako rekoč ni. Drugače je bilo ob inflacijskem valu v letih 2021 in 2022. Zvišanje obrestne mere po tem argumentu ne bi naslovilo temeljnega vzroka rasti cen.

Povzetek kot osrednje vprašanje denarne politike opredeljuje dilemo, ali sedanja rast inflacije odraža kratkotrajno motnjo na strani ponudbe ali širše cenovne pritiske v ozadju. Člani so presodili, da za razlikovanje med tema možnostma še nimajo dovolj vpogleda.

Inflacija v evrskem območju se je junija znižala na 2,8 odstotka s 3,2 odstotka maja in ostaja nad dvoodstotnim ciljem ECB. Jedrna inflacija je padla na 2,4 odstotka z 2,6 odstotka, inflacija energentov na 8,5 odstotka z 10,8 odstotka, inflacija storitev pa je znašala 3,2 odstotka. Po povzetku vpliv podražitve energije na cene tekočih goriv julija morda še ni bil v celoti viden in se lahko pokaže šele avgusta.

Cena nafte je bila ob julijski seji 89 dolarjev za sod in za 6 odstotkov nižja kot ob junijski. Evropske cene plina so se v istem obdobju zvišale za 16 odstotkov.

Obrestne mere za stanovanjska posojila v evrskem območju so se maja zvišale na 3,5 odstotka s 3,4 odstotka aprila. Kreditni standardi so se v drugem četrtletju zaostrili, povpraševanje po stanovanjskih posojilih pa se je zmanjšalo. Dvanajstmesečni euribor je v četrtek dosegel 3,007 odstotka. Avgustovsko povprečje znaša za zdaj 2,949 odstotka, lani avgusta pa je bilo 2,114 odstotka.

Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita znaša 2,25 odstotka, za operacije glavnega refinanciranja 2,40 odstotka in za odprto ponudbo mejnega posojila 2,65 odstotka. Ključne obrestne mere je Svet junija zvišal prvič po skoraj treh letih.

Svet ECB se o obrestnih merah znova odloča 10. septembra, sejo pa gosti nemška centralna banka Bundesbank.