Pšenica po blokadi Črnega morja letos dražja za 30 odstotkov, Slovenija uvozi skoraj polovico porabe

Pšenica se je na čikaški borzi letos podražila za skoraj 30 odstotkov, 13. avgusta pa je terminska pogodba dosegla 6,51 dolarja za bušel, poroča agencija Reuters. Dan prej je po ukrajinskem napadu na žitne terminale v ruskem pristanišču Novorosijsk poskočila za 3,6 odstotka. Septembrska pogodba za mlevsko pšenico na pariški borzi Euronext je konec julija končala pri 226,50 evra za tono. Slovenija je leta 2024 po podatkih državnega statističnega urada s pšenico pokrila 54 odstotkov domače porabe, preostanek pa je uvozila.

Ukrajina je v prvih devetih dneh avgusta izvozila 463.000 ton žita, tretjino običajnega tempa, je za Politico povedal ukrajinski kmetijski minister Taras Visocki. V pristanišča okoli Odese od konca julija ni priplula nobena ladja za žito, čeprav ostajajo odprta. Julija je ruska raketa ob izplutju iz pristanišča zadela ladjo s koruzo in ubila deset članov posadke. Plovilo je teden pozneje potonilo. „Lastniki ladij in posadke se preprosto bojijo. Ladij sploh niso pripravljeni poslati,” je Visocki povedal za Politico. Ob nadaljevanju blokade bi svetovne cene hrane po njegovem opozorilu lahko zrasle za 25 do 30 odstotkov, s posledicami za svetovno prehransko inflacijo, kakršne so bile leta 2022.

Ukrajina se z Romunijo, Poljsko, Madžarsko, Slovaško in Moldavijo pogaja o povečanju kopenskega izvoza, poroča Politico. Prevoz po železnici in cesti stane 50 do 70 dolarjev več na tono, romunsko pot proti Konstanci pa omejuje nizek vodostaj Donave, je za Politico pojasnil Visocki. Poljska vztraja pri prepovedi prodaje ukrajinskega žita na domačem trgu. Pogovori s Kijevom zadevajo izključno tranzit v tretje države, je za Politico dejal predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Maciej Wewiór.

Slovenija ukrajinske pšenice skoraj ne uvaža. Po podatkih državnega statističnega urada je leta 2023 iz Ukrajine uvozila 1.230 ton pšenice, moke in drobljenca ali 1,27 odstotka celotnega uvoza teh živil. Pri uvozu žita so po podatkih kmetijskega ministrstva iz leta 2022 vrednostno prevladovale Madžarska s 37 odstotki, Hrvaška s 34 odstotki in Avstrija z 12 odstotki. Na Produktni borzi v Novem Sadu se je pšenica v prvem avgustovskem tednu prodajala po 20,50 dinarja za kilogram brez DDV, okoli 175 evrov za tono, dobrih 50 evrov pod pariško kotacijo. Preračun temelji na tečaju okoli 117 dinarjev za evro. Produktna borza poroča o povpraševanju izvoznikov in trgovcev, posli s pšenico z najmanj 11,5 odstotka beljakovin na pariteti CPT luka pa so bili sklenjeni po 21,70 dinarja za kilogram z dobavo do sredine oktobra.

Slovenski pridelovalci so ob letošnji žetvi za tono najboljše krušne pšenice iztržili največ 230 evrov, pridelava tone pa jih po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije stane okoli 273 evrov. Žetev je potekala julija, pred avgustovskim skokom borznih cen. Analiza kmetijskega ministrstva iz leta 2025 ugotavlja, da so ob nižji samooskrbi drobnoprodajne cene bolj občutljive za nihanja uvoznih cen.

Svetovne zaloge pšenice po ocenah ameriškega kmetijskega ministrstva ostajajo visoke, šibko mednarodno povpraševanje in nadomestne izvozne poti pa po navedbah analitikov, ki jih povzema Reuters, omejujejo učinek motenj na svetovno ponudbo. Rusija, največja izvoznica pšenice na svetu, bo po znižani napovedi svetovalne družbe IKAR v sezoni 2026/27 izvozila 44,5 milijona ton. Uvoz ukrajinske pšenice v Evropsko unijo omejuje kvota 1,3 milijona ton letno, ponovitev poplave cenenega žita na trgu unije pa je po besedah Visockega za Politico „pravno nemogoča”. V Sloveniji so bile življenjske potrebščine julija medletno dražje za 2,9 odstotka, hrana pa po podatkih državnega statističnega urada ni bila med glavnimi gonili inflacije. Terminska pogodba za pšenico je 22. julija v Chicagu dosegla 7,08 dolarja za bušel, največ po maju 2024.