Slovenski turizem je avgusta postavil nov mejnik. V nastanitvenih obratih so zabeležili skoraj 1,3 milijona prihodov in nekaj več kot 3,5 milijona prenočitev, kar je največ za katerikoli avgust doslej. Oboje se je medletno povečalo za približno šest odstotkov, povprečni gost pa je ostal 2,8 noči. Rast v celoti poganjajo tuji gostje, domači pa se umikajo.
Domači turisti so avgusta ustvarili nekaj manj kot 591.000 prenočitev, kar je 2,4 odstotka manj kot lani, njihovih prihodov pa je bilo 3,5 odstotka manj. Njihov delež v skupnih prenočitvah je padel na 17 odstotkov.
Slovenci so najraje bivali v Piranu, Izoli in Brežicah, v povprečju so ostali 3,5 noči, torej precej dlje od tujcev, a jih je bilo manj. Rekordna sezona na Jadranu, kjer je hrvaški turizem znova poln, daje slutiti, da se je del domačih turistov preselil k sosedom.
Tuji gostje so medtem ustvarili več kot 2,9 milijona prenočitev, kar je 7,6 odstotka več kot lani, in s tem 83 odstotkov vseh avgustovskih prenočitev. Odvisnost od tujega povpraševanja tako ni več trend, temveč struktura panoge. Znova prevladuje Nemčija s več kot 540.000 prenočitvami oziroma petino vseh tujih, sledita Italija z 281.000 prenočitvami in rastjo 8,8 odstotka ter Nizozemska z 235.000, ki pa je edina med največjimi trgi upadla, in sicer za sedem odstotkov. Hitro rastejo Čehi, ki so dodali enajst odstotkov, medtem ko so Francozi upadli za 4,3 odstotka. Slika je jasna. Rast stoji na nekaj velikih trgih, kar je hkrati moč in ranljivost.
| Trg | Prenočitve, avg 2026 | Medletna rast (%) | Prenočitve, jan–avg 2026 |
|---|---|---|---|
| Skupaj | 3.537.213 | +5,8 | 14.078.406 |
| Domači | 590.773 | -2,4 | 3.228.921 |
| Tuji | 2.946.440 | +7,6 | 10.849.485 |
| Nemčija | 540.451 | +6,2 | 1.652.096 |
| Italija | 281.386 | +8,8 | 877.923 |
| Nizozemska | 235.329 | -7,0 | 644.777 |
| Češka | 214.654 | +11,0 | 761.886 |
| Francija | 201.169 | -4,3 | 450.497 |
Vir: SURS
Še bolj pa se spreminja zemljevid znotraj Slovenije. Gorske občine so z 39 odstotki daleč najmočnejša turistična kategorija in hkrati med najhitreje rastočimi, saj so avgusta pridobile 7,7 odstotka prenočitev, v prvih osmih mesecih pa kar 10,8 odstotka. Obmorske občine, ki so dolgo veljale za jedro slovenske poletne sezone, so z 19-odstotnim deležem in komaj 2,2-odstotno rastjo daleč zadaj.
Zdraviliške občine držijo 14 odstotkov, Ljubljana pa 12. Trend alpskega poletja, ki so ga ponudniki zaznali že prejšnja leta, se tako seli iz napovedi v številke, kar ima neposredne posledice za to, kam se usmerjajo naložbe v nastanitve.
| Vrsta občine | Prenočitve, avg 2026 | Medletna rast (%) | Rast jan–avg 2026 (%) |
|---|---|---|---|
| Gorske občine | 1.381.413 | +7,7 | +10,8 |
| Obmorske občine | 666.001 | +2,2 | +2,4 |
| Zdraviliške občine | 489.916 | +5,4 | +3,6 |
| Ljubljana | 431.585 | +5,5 | +6,0 |
| Mestne občine | 161.756 | +6,4 | +5,9 |
| Druge občine | 406.542 | +6,1 | +5,7 |
Vir: SURS
Med posameznimi kraji ostaja največja Ljubljana s približno 432.000 prenočitvami, v kateri tuji gostje ustvarijo 98 odstotkov obiska. Sledi Piran s 364.000 prenočitvami, edini večji kraj, kjer prevladujejo domači gostje, ti so ustvarili skoraj četrtino avgustovskega obiska. Na tretjem mestu je Bled z 236.000 prenočitvami, kjer tujci predstavljajo 99 odstotkov gostov. Po vrstah nastanitev sta se skoraj izenačila hotel in zasebna soba oziroma apartma, oba nekaj nad milijonom prenočitev, kampi pa so dodali skoraj 778.000 prenočitev.
V prvih osmih mesecih leta je Slovenija zbrala skoraj 5,4 milijona prihodov in 14,1 milijona prenočitev, oboje šest odstotkov nad lanskim obdobjem. Tuji gostje so v tem obdobju ustvarili 77 odstotkov vseh prenočitev in rasli za osem odstotkov, domači pa so dodali dva odstotka. Panoga bo leto kot kaže sklenila na zgodovinsko najvišjih ravneh.
