Evropska podjetja so včeraj v enem samem dnevu preplavila obvezniški trg z rekordno izdajo. Po podatkih Bloomberga je 17 korporacij ponudilo 24 različnih serij obveznic, vsaka rekordna po obsegu. Med izdajatelji so bili Airbus SE s prvo izdajo obveznic po skoraj šestih letih, pivski velikan Carlsberg in farmacevtsko podjetje Novartis. Skupna vrednost izdaj ni bila razkrita, a Bloomberg poroča, da gre za rekordni dan na evropskem obveczniškem trgu. Razlog ni optimizem. Je strah pred tem, kar prihaja.
Centralne banke, vključno z ECB, opozarjajo, da bi lahko konflikt na Bližnjem vzhodu znova spodbudil inflacijo. Cene energentov so že pod pritiskom. Iranski konflikt je v marcu dvignil nafto nad 100 dolarjev za sod. Če inflacija ostane visoka ali se pospeši, bo ECB prisiljena dvigniti obrestne mere.
Vsaka obveznica, izdana danes po trenutnih obrestnih merah, je cenejša od obveznice, izdane čez šest mesecev po višjih obrestnih merah. Logika je preprosta: zakleniti stroške financiranja zdaj, preden postanejo dražji.
James Cunniffe iz HSBC Holdings je za Bloomberg komentiral, da so vlagatelji trenutno v odličnem položaju in pripravljeni absorbirati povečano ponudbo novih obveznic. Maj je zgodovinsko eden najaktivnejših mesecev na evropskem obveczniškem trgu, kar je rekordni izdaji dodatno olajšalo izvedbo.
Rekordna izdaja se je zgodila v kratkem oknu optimizma, ki ga je spodbudila novica o morebitnem mirovnem dogovoru med ZDA in Iranom. Ob tej novici so se svetovne obveznice okrepile, kazalniki kreditnega tveganja pa upadli. Indeks iTraxx Europe, ki meri stroške zavarovanja pred plačilno nesposobnostjo podjetij z visoko boniteto, je padel na najnižjo raven po 17. aprilu. Pri bolj tveganih izdajateljih je dosegel dvomesečno dno. Kljub negotovosti ostajajo pribitki na tveganje blizu zgodovinsko nizkih ravni.
Kaj to pomeni za obrestne mere in kredite v Sloveniji
ECB je maja 2026 obrestne mere pustila nespremenjene pri 2 odstotkih. Depozitna obrestna mera ostaja pri 2 odstotkih, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja pri 2,15 odstotka. A pričakovanja finančnih trgov so se spremenila. Še februarja so trgi pričakovali stabilne obrestne mere skozi leto 2026. Po izbruhu vojne v Iranu pa trgi pričakujejo vsaj dva dviga ECB v letu 2026.
Če se ta pričakovanja uresničijo, bo vsak kredit z variabilno obrestno mero v Sloveniji dražji. Stanovanjski krediti, vezani na EURIBOR, ki jih NLB v prvem četrtletju 2026 odobrava z 8,8-odstotno rastjo, bodo pri dvignjenih obrestnih merah prinesli višje mesečne obremenitve za gospodinjstva. Podjetja, ki danes odlašajo z investicijami, bodo ob višjih obrestnih merah čez pol leta plačala več.
Ravno to so se odločila preprečiti podjetja Airbus, Carlsberg in Novartis. Zaklenila so obrestne mere. Enaka logika velja za vsako slovensko podjetje ali gospodinjstvo, ki načrtuje večje zadolžovanje v prihodnih mesecih.
