Romunska jedrska elektrarna Cernavodă, ki ob polnem obratovanju zagotavlja okoli 20 odstotkov elektrike v državi, septembra ne bo delovala, je za televizijo Digi24 povedal državni sekretar na romunskem ministrstvu za energijo Cristian Bușoi. Ponovni zagon bo po njegovih besedah mogoč najprej sredi oktobra, odvisno od pretoka Donave. Državna družba Nuclearelectrica je prvo enoto zaustavila 28. julija, drugo pa 13. avgusta, ker je bil pretok Donave, iz katere elektrarna črpa hladilno vodo, premajhen. Vsaka od enot ima okoli 700 megavatov moči, zaustavitev pa po navedbah družbe ne vpliva na jedrsko varnost.
Po podatkih romunskega poslovnega portala Newmoney je vodostaj Donave pri Cernavodi 24. septembra znašal minus 245 centimetrov, kar je 10 centimetrov nad rekordno najnižjo vrednostjo z 20. septembra. Pretok ob vstopu Donave v Romunijo je bil 1.600 kubičnih metrov na sekundo, septembrsko dolgoletno povprečje pa je 3.800 kubičnih metrov na sekundo. Oblasti so avgusta razstrelile skalo in v rokavu Bala potopile štiri tovorne ladje, polne kamenja, da bi proti elektrarni preusmerile več vode, za ukrepe pa so namenile več kot 2 milijona evrov, je poročala televizija Euronews.
Ministrstvo za energijo je 12. avgusta ocenilo, da bodo oskrbo v celoti pokrili alternativni viri in uvoz. Vlada v Bukarešti je v začetku avgusta sporočila, da bosta proizvajalca avtomobilov Dacia in Ford zaradi primanjkljaja elektrike do 19. avgusta ustavila proizvodnjo v Romuniji, je prav tako poročala televizija Euronews. Dodatno elektriko Romunija po navedbah avstrijskega dnevnika Salzburger Nachrichten uvaža iz Bolgarije in Ukrajine, romunski strokovnjaki pa izpadov oskrbe ne pričakujejo. Mihnea Cătuți, direktor romunske raziskovalne organizacije za energetsko politiko EPG, po poročanju istega dnevnika meni, da zaustavitev zdaj pritiska na cene za končne odjemalce, na veleprodajnem trgu pa se bo poznala pri cenah v večerni konici.
Družba Hidroelectrica, največji romunski proizvajalec elektrike, bo od oktobra novim odjemalcem in tistim, ki jim poteče pogodba, ceno same električne energije zvišala z 0,45 na 0,515 leva za kilovatno uro, je sporočila 7. septembra. Končni znesek na računu se bo po navedbah družbe, odvisno od distribucijskega območja, zvišal za okoli 7 odstotkov. Družba podražitev utemeljuje s sušo, ki je zmanjšala proizvodnjo hidroelektrarn, z višjimi stroški in z dražjo energijo na veleprodajnem trgu. Pasovna energija za dobavo v zadnjem četrtletju 2026 in prvem četrtletju 2027 je po njenih navedbah dosegla ceno okoli 900 levov za megavatno uro. V prvem letošnjem polletju je družba ustvarila 2,57 milijarde levov čistega dobička, za 62 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je sporočila Bukareški borzi.
