Šestmesečni euribor pri 2,797 odstotka, obrok stanovanjskega posojila višji za 69 evrov

Šestmesečni euribor je 7. septembra dosegel 2,797 odstotka, največ po novembru 2024. Pri stanovanjskem posojilu 180.000 evrov z odplačilno dobo 30 let in pribitkom ene odstotne točke se mesečni obrok ob uskladitvi na septembrsko raven dvigne s 769 na 838 evrov, 69 evrov več na mesec in 828 evrov več na leto. Izračun predpostavlja anuitetno odplačevanje, nespremenjen pribitek in popoln prenos spremembe referenčne mere ter velja le za posojila s spremenljivo obrestno mero.

Vse ročnosti so višje kot januarja, šestmesečna za 0,692 odstotne točke. Dvanajstmesečni euribor je 7. septembra znašal 3,116 odstotka, tromesečni 2,669 odstotka in enomesečni 2,380 odstotka, kažejo podatki Evropskega inštituta za denarne trge, ki jih objavlja s 24-urnim zamikom. Dvanajstmesečna ročnost je bila nazadnje višja septembra 2024. Šestmesečna se je do začetka marca gibala okrog 2,13 odstotka, 1. aprila pa je bila že pri 2,488 odstotka.

Svet Evropske centralne banke je 11. junija ključne obrestne mere zvišal za 25 bazičnih točk in depozitno obrestno mero postavil na 2,25 odstotka, prvič po septembru 2023. Nove obrestne mere so začele veljati 17. junija. Julija svet obrestnih mer ni spreminjal. Denarni trgi so pred jutrišnjo sejo v celoti vračunali dvig na 2,50 odstotka, poroča Euronews. Inflacija v evrskem območju je avgusta po hitri oceni Eurostata dosegla 3,3 odstotka, julija je znašala 2,9 odstotka, avgusta lani pa 2,0 odstotka. Energenti so se medletno podražili za 14,3 odstotka.

Obrok se spremeni šele ob polletni uskladitvi, ki upošteva vrednost euriborja na dan uskladitve. Kdor ima uskladitev v začetku oktobra, preide z aprilske ravni 2,488 odstotka na septembrsko, obrok pa se mu zviša z 807 na 838 evrov.

Pri novih stanovanjskih posojilih slovenskih gospodinjstev fiksna obrestna mera močno prevladuje nad spremenljivo. Banka Slovenije je v majskem Poročilu o finančni stabilnosti kot enega glavnih razlogov za večjo obrestno občutljivost bank navedla rast obsega fiksno obrestovanih stanovanjskih in potrošniških posojil. Uskladitev prek šestmesečnega euriborja zadene starejši del portfelja, sklenjen s spremenljivo obrestno mero.

Osnovna inflacija brez energentov, hrane, alkohola in tobaka je avgusta znašala 2,4 odstotka, julija pa 2,5 odstotka. Storitvena inflacija se je znižala s 3,3 na 3,0 odstotka. Leo Barincou iz družbe Oxford Economics je za Euronews ocenil, da je vračunavanje tretjega dviga prezgodnje, ker osnovni cenovni pritiski ostajajo zadržani.

Pri posojilu 100.000 evrov z odplačilno dobo 20 let in enakim pribitkom znaša razlika med januarsko in septembrsko ravnijo euriborja 35 evrov na mesec, 560 evrov proti 595 evrom.