Tretjina Slovencev ima toplotno črpalko, Eko sklad subvencionira le tiste za centralno ogrevanje

Po lastnih navedbah ima toplotno črpalko doma 32 odstotkov Slovencev, kar je največ v EU, kjer je povprečje 17 odstotkov, kaže osma podnebna raziskava Evropske investicijske banke (EIB), nepovratna sredstva Eko sklada pa so na voljo le za toplotne črpalke, ki stavbo ogrevajo prek sistema centralnega ogrevanja. Kot glavni način ogrevanja je toplotno črpalko po zadnji anketi statističnega urada uporabljalo 13 odstotkov gospodinjstev. EIB je posameznike, stare 16 let in več, vprašala, ali imajo doma nameščeno toplotno črpalko, statistični urad pa je gospodinjstva spraševal, kako ogrevajo prostore.

Eko sklad po javnem pozivu 126SUB-OB26 za naložbe, izvedene od 1. marca 2026, krije do 50 odstotkov priznanih stroškov, če nova toplotna črpalka zamenja staro kurilno napravo, ki je bila ob zamenjavi v uporabi in je zagotavljala toploto centralnemu sistemu ogrevanja. Za toplotno črpalko zrak/voda znaša spodbuda največ 4.500 evrov, za tipa voda/voda in slanica/voda, na primer zemlja/voda, pa največ 8.000 evrov. Pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema je spodbuda do 20 odstotkov priznanih stroškov, največ 1.000 evrov za tip zrak/voda in 3.000 evrov za druga dva tipa. Višje spodbude ni za zamenjavo lokalne kurilne naprave, toplotne postaje daljinskega ogrevanja ali stare električne ogrevalne naprave.

Toplotna črpalka mora dosegati predpisano najnižjo sezonsko energijsko učinkovitost ogrevanja prostorov pri nizki temperaturi 35 stopinj Celzija, ki za tip zrak/voda znaša 140 odstotkov, za voda/voda 200 odstotkov in za slanica/voda 170 odstotkov, imeti pa mora tudi funkcijo SG Ready. Stara naprava mora biti po zamenjavi uničena. Vlagatelj vlogi priloži fotografije stare naprave in prostora, zapisnik dimnikarja za vsako staro napravo, ki ostane v uporabi, ter izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo. Vlogo je mogoče oddati šele, ko je naložba izvedena. Eko sklad je 28. oktobra odprl tudi nov javni poziv za ugodne kredite za okoljske naložbe občanov, med katerimi je tudi nakup toplotne črpalke.

Raziskavo je EIB z agencijo Ipsos bva izvedla med 3. in 25. avgustom na vzorcu 23.000 ljudi v vseh 27 državah članicah. Švedov s toplotno črpalko je 31 odstotkov, Fincev pa 29 odstotkov. Po podatkih statističnega urada za leto 2023 je 62 odstotkov gospodinjstev uporabljalo centralno ogrevanje, ogrevanje s toplotno črpalko in daljinsko ogrevanje pa po 13 odstotkov. Najpomembnejši vir ogrevanja so bila drva s 30 odstotki. Ob 859.782 gospodinjstvih, kolikor jih je naštel zadnji registrski popis, je 13 odstotkov po izračunu Lider.si okoli 112.000 gospodinjstev. Izračun predpostavlja, da delež iz ankete za leto 2023 velja za celotno število gospodinjstev iz popisa. Agencija za energijo v nacionalni oceni potreb po prožnosti za leto 2025 navaja približno 119.000 toplotnih črpalk, do leta 2035 pa jih pričakuje več kot 216.000.

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je v pregledu stanja slovenskega trga toplotnih črpalk zapisalo, da je pri ogrevanju prostorov v Sloveniji najpogostejša toplotna črpalka zrak/zrak. Po njegovih podatkih je bilo leta 2020 nameščenih 264.698 toplotnih črpalk, od tega 251.044 takih, ki toploto črpajo iz zraka. Po anketi Gozdarskega inštituta Slovenije iz leta 2023 je bila toplotna črpalka glavni vir energije v 15 odstotkih gospodinjstev. Po raziskavi REUS iz leta 2022 jo je uporabljalo 20 odstotkov gospodinjstev v enodružinskih hišah, devet odstotkov pa jih je nameravalo toplotno črpalko namestiti v bližnji prihodnosti.