Pet sindikalnih central je na današnji skupni novinarski konferenci nasprotovanje Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) oprlo na oceno Fiskalnega sveta, po kateri bi zakon javnofinančni saldo leta 2027 poslabšal za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP.
Fiskalni svet je v analizi, objavljeni 16. septembra, ocenil, da bi ukrepi verjetno spodbudili gospodarsko rast, njeni povratni učinki na javne finance pa bi v desetih letih pokrili le okoli polovico izpada. Največ bi k slabšemu saldu prispevali razvojna kapica na socialne prispevke za bruto dohodke nad 7.500 evri, ocenjena na dobrih 260 milijonov evrov, in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela, ocenjena na 257 milijonov evrov. Fiskalni svet je poudaril, da vsebinske ustreznosti ukrepov ne presoja.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je dejal, da je Fiskalni svet z oceno spodbil trditev zagovornikov, da bo zakon prinesel razvoj. Ocena po njegovih besedah potrjuje tudi navedbe sindikatov, da zakon v veliki meri koristi prejemnikom visokih plač.
Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, je spomnil na zagotovila vlade, da novih davkov ne bo. Vlada bi zato izpad po njegovi oceni lahko pokrila le z dvigom obstoječih davčnih stopenj, denimo stopnje DDV, ali z zmanjšanjem obsega in kakovosti javnih storitev ter s posegi v proračunske transferje. Račun za zakon bodo po oceni Andreja Zorka, predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, plačali upokojenci, mladi, zdravstvena blagajna in uporabniki dolgotrajne oskrbe. Po besedah Zdenka Lorberja, predsednika Slovenske zveze sindikatov Alternativa, bi morala vlada pojasniti, kako bo pokrila izpad sredstev zdravstvene in pokojninske blagajne.
Sindikati predlagajo višje dohodninske olajšave in spremembo mej dohodninskih razredov. Prejemnik minimalne plače bi po Počivavškovih besedah na leto prejel 419 evrov neto več, prejemnik povprečne plače 242 evrov, prejemniki najvišjih plač pa bi dobili do 1.800 evrov. Izpad proračunskih prihodkov zaradi tega predloga Počivavšek ocenjuje na okoli 300 milijonov evrov. Del bi ga po njegovih navedbah pokril višji priliv DDV zaradi večje potrošnje.
Zakon podpira Gospodarski krog, ki združuje 17 gospodarskih in kmetijskih organizacij. Razvojno kapico, nižjo obdavčitev najemnin in večjo delovno aktivnost starejših uvršča med ukrepe, ki jih gospodarstvo zagovarja že več let.
Državni zbor je zakon sprejel 11. maja. Ustavno sodišče je 24. julija razveljavilo sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma. Sindikati so po lastnih podatkih, objavljenih na kampanjski spletni strani Proti razkroju Slovenije, doslej zbrali okoli 35.400 od 40.000 overjenih podpisov, potrebnih za razpis zakonodajnega referenduma. Uradno število bo potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo. Rok za zbiranje podpisov se izteče 5. oktobra.
