Slovenija ima močno industrijsko osnovo, razvojno sposobna podjetja in precej znanja, vendar ga prepočasi pretvarja v nove proizvode, investicije in višjo dodano vrednost. GZS opozarja, da težava ni le v količini denarja za raziskave in razvoj, temveč predvsem v povezovanju sistema, ki bi podjetju omogočil pot od razvoja do proizvodnje in trga.
Po podatkih European Innovation Scoreboard 2026 je Slovenija na 17. mestu med 27 članicami EU in dosega 87,2 odstotka povprečne inovacijske uspešnosti EU. Od leta 2019 je napredovala za 7,4 odstotne točke, vendar je EU napredovala hitreje.
“Največje tveganje ni samo 17. mesto. Največje tveganje je, da druge države svoje inovacijske sposobnosti krepijo hitreje od nas. To se danes vidi na lestvici, jutri pa v produktivnosti, investicijah, dodani vrednosti in konkurenčnosti našega gospodarstva,” je dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Slovenija je razmeroma uspešna pri izvozu srednje- in visokotehnoloških izdelkov, poslovna vlaganja v raziskave in razvoj so približno na ravni evropskega povprečja, močno pa je tudi sodelovanje podjetij z raziskovalnim sektorjem. Zaostanek je večji pri širših inovacijskih vlaganjih, znanjskointenzivnih storitvah in financiranju rasti inovativnih podjetij.
“Naša največja vrzel ni pri ustvarjanju znanja. Nastaja pri njegovem pretvarjanju v gospodarsko vrednost,” je poudaril Žiga Lampe, pomočnik direktorice GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo.
To kaže tudi primer Litve. Slovenija in Litva sta po evropski inovacijski lestvici danes skoraj izenačeni, vendar je Litva od leta 2019 napredovala za 19,7 odstotne točke, Slovenija pa za 7,4.
GZS želi krajšo pot od prototipa do trga
GZS predlaga, da se uspešnost inovacijske politike meri predvsem po dejanskih gospodarskih učinkih: koliko rešitev pride do kupca in v industrijsko uporabo, koliko zasebnih naložb sprožijo javna sredstva ter koliko novih prihodkov, izvoza in produktivnosti nastane iz razvoja.
Kot problem izpostavlja tudi časovne vrzeli med posameznimi razvojnimi instrumenti. Sedanji cikel financiranja strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) se izteče konec septembra, nova generacija pa po mnenju GZS ne bi smela pomeniti ponovnega vzpostavljanja razvojnih mrež od začetka.
“Nimamo luksuza, da bi vedno znova začenjali od začetka – imamo pa odgovornost, da tisto, kar smo zgradili, naredimo boljše,” je dejala Nahtigal.
V programu Made in Slovenia 2035 GZS predlaga štiri ukrepe: stabilnejše domače financiranje inovacij, nadaljevanje in nadgradnjo SRIP-ov ter pripravo nove generacije S5, večletno načrtovanje razpisov brez razvojnih vrzeli in vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost.
Predsednik Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije dr. Peter Cvahte opozarja, da podjetja potrebujejo celotno razvojno pot, od ideje in prototipa do prvega kupca in industrijske proizvodnje.
“Podjetje včasih ne potrebuje samo še ene subvencije. Potrebuje nekoga, ki je pripravljen novo rešitev prvi kupiti,” je dejal.
