Slovenija lahko letos za ukrepe energetske varnosti izvzame iz presoje neto izdatkov 223 milijonov evrov, brez posega v obrambni del iste klavzule. Evropska komisija je v ponedeljek sprejela obvestilo, ki državam članicam pojasnjuje postopek za razširitev nacionalne izjemne klavzule z obrambnih na energetske ukrepe, njihovo obravnavo v evropskem fiskalnem nadzoru in spremljanje porabe.
Namenska letna kvota za energetsko varnost znaša 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda, kumulativna omejitev za obdobje 2026-2028 pa 0,6 odstotka. Obe ostajata znotraj obstoječe meje 1,5 odstotka BDP, do katere smejo države odstopati od priporočene poti neto izdatkov. Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je marca za letos napovedal nominalni BDP v višini 74,2 milijarde evrov, za leti 2027 in 2028 pa 77,7 oziroma 81,3 milijarde. Letna kvota po tej napovedi znese 223 milijonov evrov letos, 233 milijonov prihodnje leto in 244 milijonov v letu 2028, izračun pa ne upošteva morebitnih revizij podatkov o BDP.
Slovenija je aktivacijo klavzule zahtevala 29. aprila 2025, Svet EU pa jo je skupaj s štirinajstimi drugimi državami odobril 8. julija istega leta. Dovoljeno odstopanje se meri kot povečanje obrambnih izdatkov glede na leto 2021, ko so po podatkih Eurostata znašali 1,2 odstotka BDP. Komisija je v priporočilu za Slovenijo povečanje med letoma 2021 in 2024 ocenila na približno 0,25 odstotne točke. Od meje 1,5 odstotka BDP je Slovenija izrabila približno šestino, energetska kvota pa obsega 0,3 odstotne točke.
Italijanski minister za gospodarstvo in finance Giancarlo Giorgetti je 5. avgusta v poslanski zbornici napovedal zahtevek za najvišjih 0,6 odstotka BDP za energetsko varnost in 0,9 odstotka za obrambo, ker se oba namena delita znotraj iste meje. Grčija je zahtevek že vložila in po sporočilu ministrstva za nacionalno gospodarstvo in finance pričakuje več kot milijardo evrov dodatnih naložb do leta 2028. O zahtevkih bo Komisija odločala oktobra.
| Kvota za energetsko varnost po nacionalni izjemni klavzuli | ||
| Leto | Napovedan nominalni BDP (v milijardah EUR) | Letna kvota 0,3 % BDP (v milijonih EUR) |
| 2026 | 74,2 | 223 |
| 2027 | 77,7 | 233 |
| 2028 | 81,3 | 244 |
| Kvota je izračunana kot 0,3 odstotka napovedanega nominalnega BDP. Kumulativna omejitev za obdobje 2026-2028 znaša 0,6 odstotka BDP in ni seštevek letnih kvot. Lider.si | Vir: UMAR, Evropska komisija | ||
Do izjeme so upravičeni samo proračunski ukrepi, sprejeti po 28. februarju 2026. Financirani morajo biti iz nacionalnih virov in imeti neposreden proračunski učinek, upravičenost posameznega ukrepa pa presoja Komisija. Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob napovedi razširitve 3. junija v spomladanskem paketu evropskega semestra kot prednostni področji navedel širitev omrežij in hranilnike energije, med možnimi nameni pa še spodbude za sončne elektrarne, toplotne črpalke in električna vozila. Izključena je podpora fosilnim gorivom, tudi znižanje trošarin na pogonska goriva. Ministrstvo za finance o slovenskem zahtevku javno ni poročalo.
Evropski fiskalni odbor je razširitev kritiziral v oceni primerne fiskalne naravnanosti za evrsko območje v letu 2027. Zapisal je, da razširjanje izjem pošilja napačen signal in da bo nova prožnost po odobritvi uporabljena širše od nujnega, podobno kot v letih 2022 in 2023, ko je široka in neusmerjena podpora ostala v veljavi dolgo po umiritvi cen energentov. Predsednik odbora Pieter Hasekamp je ob predstavitvi ocene dejal, da je energetski šok resničen, zahteva pa preobrazbo in ne spodbude.
Evropska komisija je v pomladanski napovedi 21. maja slovenski javnofinančni primanjkljaj za leto 2026 ocenila na 3,3 odstotka BDP in za leto 2027 na 3,5 odstotka. V priporočilu za aktivacijo klavzule je izračunala, da bosta ob polni izrabi dovoljenega odstopanja primanjkljaj in dolg leta 2028 višja za 1,2 oziroma 2,4 odstotne točke od ravni, ki bi izhajala iz poti neto izdatkov v priporočilu Sveta C/2025/640.
