Slovenija na testu pranja denarja: finančni sektor visoke ocene, nefinančni najslabše ocenjen

Svet Evrope je objavil poročilo šestega kroga ocenjevanja Slovenije v okviru odbora MONEYVAL, ki preverja učinkovitost sistemov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Poročilo, sprejeto maja na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, kaže precej različno sliko. Banke in nadzorni organi finančnega sektorja so prejeli visoke ocene, medtem ko je nefinančni sektor, kamor sodijo odvetniki, nepremičninski posredniki, računovodje in davčni svetovalci, prejel najnižjo možno oceno.

Slovenija je od leta 2022, ko je bila v petem krogu ocenjevanja prvič vključena v postopek okrepljenega spremljanja MONEYVAL, naredila opazen napredek. V novem poročilu je deset od enajstih ocenjenih področij doseglo zmerno ali visoko raven učinkovitosti, le nefinančni sektor je ostal pri nizki oceni. Za primerjavo, v prejšnjem ocenjevalnem obdobju so bile med največjimi pomanjkljivostmi ugotovljene predvsem na področju kriminalizacije financiranja terorizma.

Najvišjo oceno je Slovenija prejela na področju mednarodne pravne pomoči, kar jo uvršča med uspešnejše države v sistemu MONEYVAL. Ocenjevalci so posebej izpostavili učinkovito sodelovanje v skupnih preiskovalnih skupinah z drugimi državami ter hitro odzivanje na zaprosila tujih organov.

Visoko je ocenjen tudi nadzor bank, zavarovalnic in ponudnikov storitev virtualnih sredstev, kar odraža delo Banke Slovenije in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Poročilo izpostavlja tudi, da ima približno 95 odstotkov pravnih oseb odprt bančni račun v Sloveniji, kar izboljšuje sledljivost finančnih tokov.

Najslabšo oceno je prejel nefinančni sektor. Vanj sodijo nepremičninski posredniki, odvetniki, notarji, računovodje in davčni svetovalci. Po ugotovitvah ocenjevalcev številni zavezanci svojih obveznosti pri preprečevanju pranja denarja ne poznajo dovolj dobro, nadzorni organi pa nimajo dovolj kadrovskih in finančnih virov za učinkovito izvajanje nadzora.

SE = Substantial (visoka), ME = Moderate (zmerna), LE = Low (nizka). Vir: MONEYVAL, Sixth Round Mutual Evaluation Report: Slovenia, maj 2026.

Za nekatere poklice, med njimi davčne svetovalce in računovodje, še vedno ni vzpostavljenega sistema, ki bi preprečeval vstop oseb s kriminalnim ozadjem v lastništvo ali vodstvo podjetij. Tudi predpisane sankcije so po oceni MONEYVAL prenizke in nimajo dovolj odvračilnega učinka.

Druga pomembna pomanjkljivost je odsotnost enotne nacionalne strategije za preprečevanje pranja denarja. Slovenija sicer razpolaga z nacionalnima ocenama tveganja iz let 2021 in 2025, vendar brez skupne strategije posamezni organi delujejo vsak na svojem področju, brez jasno določenih skupnih prioritet in ustrezne razporeditve virov.

Poročilo opozarja tudi na zastarele postopke izmenjave podatkov. Urad za preprečevanje pranja denarja namreč finančnoobveščevalne informacije policiji še vedno posreduje po navadni pošti, kar ocenjevalci označujejo kot varnostno tveganje.

Na področju financiranja terorizma v ocenjevanem obdobju ni bilo nobenega kazenskega pregona. Čeprav je bilo izvedenih 16 predkazenskih preverjanj, so bila vsa zaključena brez pregona. MONEYVAL ocenjuje, da je to glede na stopnjo tveganja v Sloveniji razumljivo, vendar opozarja, da brez dejanskih primerov ni mogoče oceniti učinkovitosti sistema.

Slovenija je trenutno le delno usklajena pri desetih od štiridesetih priporočil FATF. Med področji, kjer ostajajo odprta vprašanja, so ocenjevanje tveganj, nadzor nefinančnega sektorja, preglednost dejanskega lastništva pravnih oseb in sankcijski sistem.