Slovenija plačala 588 milijonov evrov več za dva odstotka manj naftnih derivatov

Slovenija je v prvem polletju za uvoz nafte in naftnih derivatov plačala 2,04 milijarde evrov, 588 milijonov več kot v enakem obdobju lani, uvozila pa je za dva odstotka manjšo količino, kažejo podatki Statističnega urada RS. Povprečna uvozna cena kilograma je zrasla s 66 na 95 centov.

Uvožena masa se je z 2,20 milijarde kilogramov znižala na 2,16 milijarde, zato celotno rast računa pojasnjuje cena. Blagovni uvoz je v prvem polletju dosegel 38,9 milijarde evrov in bil za 1,96 milijarde višji kot leto prej.

Nafta in naftni derivati so prispevali 588 milijonov oziroma 30 odstotkov te rasti, stroji in transportne naprave pa 649 milijonov. Strojev je Slovenija uvozila za 6,9 odstotka večjo maso, naftnih derivatov pa manjšo. Izračun Lider.si temelji na kumulativnih podatkih Statističnega urada RS za obdobje od januarja do junija po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji.

Januarja je Slovenija za kilogram uvoženih derivatov odštela 61 centov, februarja 67, marca 1,05 evra in aprila 1,15 evra. Junija se je cena umirila na 93 centov.

„Na uvozni strani je izstopala rast uvoza nafte in naftnih derivatov za dve petini, kar pojasnjujejo višje dobavne cene slednjih,” je v tedenski publikaciji Izpod peresa glavnega ekonomista GZS zapisal Bojan Ivanc.

Uvozni račun ni enak nacionalnemu strošku. Slovenija naftne derivate tudi izvaža in je zanje v prvem polletju iztržila 1,07 milijarde evrov, 38 odstotkov več kot leto prej. Neto račun, uvoz po odbitku izvoza, se je zvišal s 679 na 972 milijonov evrov.

Slovenija nima lastne rafinerije in je pri naftnih derivatih v celoti odvisna od uvoza. Dodatnih 588 milijonov evrov ustreza 14 odstotkom polletnega primanjkljaja v blagovni menjavi.

Prihranek pri uvozu premoga dodatnega računa za naftne derivate ne pokrije. Uvoz črnega premoga, koksa in briketov se je znižal za 58,5 odstotka na 11,3 milijona evrov, absolutni prihranek pa znaša 16 milijonov evrov. Manjši uvoz premoga je Analitika GZS pripisala neobratovanju Termoelektrarne Šoštanj. Termoelektrarna Šoštanj za gorivo uporablja domači velenjski lignit, uvoženi indonezijski rjavi premog pa je od leta 2002 primarni energent Termoelektrarne toplarne Ljubljana, kažejo kazalci okolja Agencije Republike Slovenije za okolje.

Lani je Slovenija v prvem polletju z izvozom elektrike iztržila 517 milijonov evrov in za uvoz plačala 483 milijonov. Letos je izvoz padel na 409 milijonov evrov, uvoz pa je ostal pri 482 milijonih. Slovenija je po vrednosti iz neto izvoznice postala neto uvoznica.

Proizvodnja v termoelektrarnah je bila junija za 40 odstotkov nižja kot leto prej, kažejo podatki Statističnega urada RS o energetiki. Termoelektrarna Šoštanj od začetka leta 2025 deluje po režimu, v katerem je njena glavna naloga oskrba Šaleške doline s toploto, proizvodnja elektrike pa je omejena.

Zemeljski plin je edini uvoženi energent, ki se je pocenil na enoto mase. Uvozna vrednost se je zadržala pri 200 milijonih evrov, uvožena količina pa je zrasla za 13,9 odstotka. Serija podatkov se konča z junijem. Evropske cene plina so julija porasle za petino, kažejo podatki Svetovne banke, ki jih povzema Analitika GZS.

Mineralna goriva in maziva so v prvem polletju predstavljala 7,0 odstotka celotnega slovenskega blagovnega uvoza, leto prej pa 5,9 odstotka. Delež samih naftnih derivatov je zrasel s 3,9 na 5,3 odstotka celotnega uvoza. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je v prvem polletju znašal 4,1 milijarde evrov.