V Sloveniji pride inšpektor do delodajalca vsakih 42 let, na Bavarskem vsakih 127

Slovenski delodajalec pride na vrsto za inšpekcijski pregled delovnih razmerij približno vsakih 42 let, bavarski pa za pregled izplačevanja minimalne plače vsakih 127 let. Prva številka je naš izračun na podlagi letnega poročila Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2025, drugo številko pa je 10. avgusta objavila bavarska sindikalna zveza.

Nemška zveza sindikatov je istega dne ocenila, da je izogibanje plačilu zakonske minimalne plače med letoma 2015 in 2024 povzročilo približno 64 milijard evrov škode. Od tega odpade 35 milijard evrov na zaposlene, ki plačila niso prejeli v celoti, 22 milijard evrov na socialne blagajne in sedem milijard evrov na dohodnino. Ocena temelji na podatkih Socio-ekonomskega panela, letne ankete med približno 30.000 ljudmi v 20.000 gospodinjstvih. Zveza je v izračun zajela povprečno dva milijona zaposlenih na leto, ki so prejeli manj od zneska, do katerega so bili upravičeni. V povprečju jim je manjkalo od 1,70 do 2,40 evra na uro. Nemška minimalna plača od 1. januarja 2026 znaša 13,90 evra bruto na uro. Po podatkih sindikalne zveze jo prejema okoli šest milijonov ljudi, največ v gostinstvu, trgovini in kmetijstvu.

Nemški finančni nadzor dela na črno je leta 2025 na Bavarskem opravil 4.220 pregledov pri delodajalcih, 30. junija 2025 pa je bilo pod njegovo pristojnostjo več kot 537.000 podjetij z zaposlenimi. Isti nadzor je lani uvedel 846 prekrškovnih postopkov po nemškem zakonu o minimalni plači, v 370 primerih pa je bilo vodilno dejanje neplačilo ali prepozno plačilo minimalne plače. Bavarska sindikalna zveza je ob teh podatkih zahtevala kadrovsko okrepitev nadzora in pogostejše preglede brez konkretnega suma.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo je v letu 2025 opravil 11.247 inšpekcijskih pregledov, ugotovil 18.215 kršitev in izdal 8.015 ukrepov. Največ kršitev, 3.108, se je nanašalo na plačilo za delo, med njimi na neizplačilo ali prepozno izplačilo plač in dodatkov ter na zagotavljanje minimalne plače. Na področju delovnih razmerij je 62 inšpektorjev opravilo 5.943 pregledov, potencialnih zavezancev nadzora pa je bilo 248.160. Delitev števila zavezancev s številom pregledov daje 42 let. Izračun predpostavlja enakomerno razporeditev pregledov med vse zavezance. Primerjava z bavarskim podatkom ni neposredna, ker ta zajema le podjetja z zaposlenimi, slovenska številka pa vse potencialne zavezance nadzora, med katerimi so tudi subjekti brez zaposlenih.

V letnem poročilu inšpektorat opozarja, da na številčnost ugotovljenih kršitev vpliva tudi intenzivnost izvajanja nadzora v posameznih dejavnostih. Lani je bilo v gradbeništvu ugotovljenih 19,2 odstotka kršitev, v predelovalnih dejavnostih 11,5 odstotka, v gostinstvu in turizmu pa 10,4 odstotka. Zvezno združenje nemških delodajalskih organizacij je za tiskovno agencijo dpa izrazilo dvom o podlagi izračuna ter poudarilo, da kršitve niso sprejemljive in jih je treba dosledno preverjati in preganjati. Podlaga za oceno 64 milijard evrov so anketni odgovori o delovnem času in zaslužku. Iz razlike med njima je sindikalna zveza izpeljala manjkajoči znesek.

Banka Slovenije v aprilskem Pregledu makroekonomskih gibanj navaja, da natančnega števila prejemnikov minimalne plače iz razpoložljivih podatkov ni mogoče določiti, ker se dodatki po zakonu ne vštevajo v minimalno plačo, znesek v višini minimalne plače pa lahko prejmejo tudi zaposleni s skrajšanim delovnim časom ali med bolniško odsotnostjo. Kot približek uporablja delež zaposlenih z bruto plačo med 95 in 105 odstotki minimalne plače. Oktobra 2025 je bilo takih 15,6 odstotka zaposlenih, v gradbeništvu 29,1 odstotka, v zasebnih storitvah 20,6 odstotka, med zaposlenimi do 24. leta starosti pa 25,6 odstotka.

Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je v lanski analizi Perka in Rogana pokazal, da minimalno plačo pogosteje izplačujejo manj produktivna in bolj zadolžena podjetja iz gradbeništva, prometa in gostinstva. Modelske ocene urada kažejo, da se je učinek dviga minimalne plače v obdobju od 2009 do 2019 prelil na plače zaposlenih do višine 20 odstotkov nad minimalno plačo.

Nadzor nad izvajanjem Zakona o minimalni plači opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Za delodajalca, ki delavcu ne izplača plače skladno z določbami tega zakona, je predpisana globa od 3.000 do 20.000 evrov, za manjšega delodajalca, ki zaposluje deset ali manj delavcev, pa od 1.500 do 8.000 evrov.