Slovenija tretja najhitreje rastoča ekonomija EU, a produktivnost v evrskem območju pada

Slovenija, Evro
Foto: Unsplash/oblikovanje

V prvem četrtletju 2026 je Slovenija zabeležila medletno rast BDP 3,1 odstotka, kar jo uvršča med tri najhitreje rastoče ekonomije v celotni EU. Pred njo sta samo Danska pri 5,9 odstotka in Malta pri 4,3 odstotka. Evrsko območje je v istem obdobju medletno zraslo za zgolj 0,3 odstotka, četrtletno pa je zabeležilo padec za 0,2 odstotka, kažejo podatki Eurostata.

Slovenija je bila eden redkih svetlih točk v sicer mračni sliki EU. Četrtletna rast je znašala 0,7 odstotka, kar je solidno glede na to, da so Irska, Litva, Švedska in Francija zabeležile četrtletne padce. Irska je z minus 12,1 odstotka četrtletno daleč najslabši rezultat, a irski BDP je izkrivljen zaradi multinacionalnih podjetij, ki tam knjižijo dobičke.

V evrskem območju je v Q1 2026 zaposlovanje zraslo za 0,1 odstotka, BDP pa hkrati padel za 0,2 odstotka. To pomeni, da evrsko območje ustvarja manj z več ljudmi. Produktivnost na zaposlenega se torej zmanjšuje. Ure dela so padle za 0,2 odstotka četrtletno, kar delno pojasnjuje dinamiko, a osnovna enačba ostaja: EU zaposluje, a ne raste.

Rast BDP in zaposlovanje v EU, Q1 2026 (Eurostat)
RAST BDP — IZBRANE DRŽAVE
DržavaQ1 2026 (četrtl.)Q1 2026 (medl.)Q4 2025 (medl.)Zaposl. Q1 2026
Evrsko območje−0,2 %+0,3 %+1,2 %+0,1 %
EU−0,1 %+0,7 %+1,4 %0,0 %
Slovenija+0,7 %+3,1 %+1,6 %+0,2 %
Danska (1. v EU)+1,9 %+5,9 %+3,2 %+0,3 %
Malta (2. v EU)+1,1 %+4,3 %+4,9 %+1,0 %
Nemčija+0,3 %+0,3 %+0,4 %−0,1 %
Hrvaška0,0 %+2,4 %+3,5 %+0,2 %
Avstrija+0,2 %+0,9 %+1,1 %−0,1 %
Romunija0,0 %−1,1 %−1,4 %−1,0 %
Irska−12,1 %−16,8 %+2,9 %−0,8 %
ZDA+0,4 %+2,6 %+2,0 %
PARADOKS PRODUKTIVNOSTI: EVRSKO OBMOČJE Q1 2026
KazalnikČetrtletna spremembaMedletna sprememba
BDP−0,2 %+0,3 %
Zaposlovanje (osebe)+0,1 %+0,5 %
Opravljene ure dela−0,2 %+0,4 %
Izvoz (prispevek k rasti BDP)−0,3 o. t.−0,4 o. t.
Lider.si | Vir: Eurostat, GDP and employment estimates Q1 2026, 5. 6. 2026

Za Slovenijo je to relevantno. Nominalne plače so v prvih mesecih leta zrastle za 7,2 odstotka, realna gospodarska rast pa je bila 3,1 odstotka medletno. Razkorak med rastjo plač in rastjo produktivnosti je strukturni pritisk, ki se bo v naslednjih četrtletjih prenesel v stroške podjetij in konkurenčnost na izvoznih trgih.

Nemčija, naša največja trgovinska partnerica, raste le za 0,3 odstotka medletno, evrsko območje kot celota pa ohlaja. Koliko časa bo Slovenija lahko rasla, ko njena okolica stagnira, ostaja odprto vprašanje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji

Želite v Googlu videti več aktualnih novic iz lider.si?

Dodajte lider.si med svoje prednostne vire v Googlu. Tako boste naše aktualne novice pogosteje videli v iskanju Google in storitvi Google Discover.

Hitreje nas najdete v iskanju

Več naših novic v Google Discoverju
Bodite na tekočem z najnovejšim