Slovenija v proračun EU vplačuje 665 milijonov evrov na leto, po letu 2028 bo 1,2 milijarde

Slovenija je v proračun Evropske unije v letih 2021 do 2024 povprečno vplačevala 664,6 milijona evrov na leto, po napovedi Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj pa bo v obdobju 2028 do 2034 vplačevala od 1,14 do 1,29 milijarde evrov na leto. Napovedano letno vplačilo je za 72 do 94 odstotkov višje od dosedanjega. Ministrstvo je za isto obdobje napovedalo slovensko ovojnico med petimi in šestimi milijardami evrov, kar ustreza od 714 do 857 milijonov evrov na leto.

Po podatkih Evropske komisije je proračun Unije v letih 2021 do 2024 v Sloveniji porabil 3.880,8 milijona evrov, iz Slovenije pa prejel 2.658,6 milijona evrov. Razlika v korist Slovenije znaša 1.222,2 milijona evrov za štiri leta oziroma 305,6 milijona evrov na leto. Odhodki proračuna Unije v Sloveniji so v tem obdobju dosegli 1,63 odstotka bruto nacionalnega dohodka.

Prihodkovno stran sestavljajo nacionalni prispevki v višini 1.976,4 milijona evrov in tradicionalna lastna sredstva v višini 682,2 milijona evrov. Slovenija je v teh štirih letih povprečno prejemala 970,2 milijona evrov na leto.

Zneska napovedane ovojnice in izvedenih odhodkov nista neposredno primerljiva. Ovojnica v višini pet do šest milijard evrov zajema nacionalne in regionalne partnerske načrte, znesek 3.880,8 milijona evrov pa obsega vse odhodke proračuna Unije v Sloveniji, med njimi centralizirane programe in evropsko javno upravo.

Ministrica Monika Kirbiš Rojs je 10. septembra v nagovoru prek videopovezave na Razvojnih dnevih občin v Laškem povedala, da učinkovito črpanje nacionalne ovojnice ne bo dovolj in da bo morala Slovenija bistveno povečati uspešnost prijav na centralizirane evropske programe, med njimi Evropski sklad za konkurenčnost, Obzorje Evropa in Erasmus+. Pri teh programih razdelitve po državah članicah ni. Sredstva se dodelijo prijaviteljem, ki uspejo na razpisih Evropske komisije, kjer tekmujejo prijavitelji iz vseh držav članic.

Komisija ob objavi podatkov opozarja, da je razporeditev odhodkov po državah članicah po definiciji nepopolna, ker ne zajema koristi sodelovanja na skupnem trgu in učinkov prelivanja med državami. Zneski so objavljeni za prikaz, uradni vir pa so proračunski dokumenti in poročila. Zadnji objavljeni niz teh podatkov se konča z letom 2024.

Razrez sredstev kohezijske politike med države članice temelji na razvitosti regij glede na povprečje Unije. Ob programiranju obdobja 2021 do 2027 je razvitost Slovenije znašala 83 odstotkov povprečja Unije, leta 2025 pa je bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči po podatkih statističnega urada dosegel 90 odstotkov evropskega povprečja.

Ministrica je navedla, da je Slovenija v šestem letu perspektive 2021 do 2027 počrpala 550 milijonov evrov in da ji ostaja več kot 2,5 milijarde evrov, rok za porabo pa teče do konca leta 2029.

Večletni finančni okvir za obdobje 2028 do 2034 še ni sprejet, sprejem pa je po navedbah ministrstva predviden najpozneje do sredine leta 2027.