Slovenija z 9,5 % DDV na hrano najdražja v regiji: Avstrija od julija na 4,9 odstotka

Slovenija ima 9,5-odstotni DDV na osnovna živila, kar je med najvišjimi v regiji. Sosednje države imajo 5 odstotkov ali manj. Vlada je 2. aprila napovedala možnost znižanja, a odločitve še ni.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je po aprilski seji vlade pojasnila, da se v pogovorih omenja 5-odstotna stopnja, kot velja na Hrvaškem in Madžarskem. Časovnica in višina sta za zdaj še odprti. NSi je podoben predlog za 15 osnovnih živil, med njimi kruh, mleko, meso, jajca in sveže sadje, v državnem zboru predlagala že oktobra 2025, a ga je koalicija zavrnila.

Primerjava DDV na živila po državah

Avstrija bo julija 2026 DDV na osnovna živila znižala na 4,9 odstotka, s čimer bo postala cenejša od vseh sosed. Slovenija bo po tem znižanju ostala edina v regiji z visoko stopnjo.

100 milijonov evrov proračunskega izpada

NSi je ocenila, da bi znižanje DDV z 9,5 na 5 odstotkov za 15 osnovnih živil proračun stalo okoli 100 milijonov evrov letno, kar je pri 2 milijonih prebivalcev približno 50 evrov na prebivalca. NSi je izračunala, da bi povprečna štiričlanska družina letno prihranila več kot 700 evrov.

Koalicija je predlog decembra 2025 zavrnila, navajala pa je pomisleke glede proračunskega izpada in negotovosti glede prelivanja v cene. Fiskalni svet je v aprilu 2026 opozoril, da bi interventni zakon, ki vključuje tudi znižanje DDV, brez kompenzacijskih ukrepov javnofinančni primanjkljaj povečal za 900 milijonov evrov letno.

Ali se nižji DDV sploh prelije v cene?

To je ključno vprašanje, ki ga domala vse strani postavljajo enako. Ministrstvo za finance je že leta 2013 zapisalo, da DDV ni primeren instrument za uravnavanje cen. Izkušnje iz drugih držav kažejo mešano sliko: kjer se je znižanje v večji meri preneslo na potrošnike, so bile hkrati uvedene dodatne mere nadzora cen in konkurence.

Številne študije kažejo, da se znižanje DDV na nekatera živila ne prelije v celoti v maloprodajne cene. Iz nekaterih držav pa vendarle poročajo o uspehu, pri čemer je bil ključen nadzor cen in konkurence po znižanju DDV.