Slovenski bruto domači proizvod je v drugem četrtletju medletno zrasel za 5,0 odstotka, kar je najvišja stopnja po prvem četrtletju 2022, kažejo danes objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije. Desezonirana medletna rast je znašala 4,8 odstotka, glede na prvo četrtletje pa se je gospodarska aktivnost okrepila za 1,8 odstotka, kar je najvišja kvartalna rast po tretjem četrtletju 2021.
Rast v drugem četrtletju je več kot dvakrat višja od vseh letošnjih napovedi celoletne rasti. Banka Slovenije je v junijski projekciji predvidela 1,9-odstotno rast v letu 2026 in za preostanek leta napovedala prehodno umiritev rasti zaradi povišane negotovosti in višjih stroškov surovin. UMAR je računal z 2,1-odstotno rastjo, Gospodarska zbornica Slovenije z 2,0-odstotno, OECD pa z 1,9-odstotno. Statistični urad je podatek za prvo četrtletje popravil navzgor, s 3,0 na 3,2 odstotka.
| Izdatkovna struktura rasti BDP, 2. četrtletje 2026 | ||
| Kategorija | Medletna rast (%) | Prispevek k rasti BDP (o.t.) |
| Potrošnja gospodinjstev | +3,4 | +1,7 |
| ..od tega trajni proizvodi | +10,1 | +0,6 |
| Potrošnja države | +5,2 | +1,1 |
| Bruto investicije v osnovna sredstva | +13,2 | +2,7 |
| ..od tega druge zgradbe in objekti | +23,6 | +1,7 |
| Spremembe zalog | – | -0,1 |
| Izvoz blaga in storitev | +6,4 | +5,0 |
| Uvoz blaga in storitev | +7,6 | -5,5 |
| Bruto domači proizvod | +5,0 | +5,0 |
| Lider.si | Vir: SURS, originalni podatki; uvoz od rasti odšteva, prispevki se zaradi zaokroževanja in izpuščenih manjših kategorij ne seštejejo natančno | ||
Gospodarstvo evrskega območja je v drugem četrtletju po predhodni oceni Eurostata s konca julija medletno zraslo za 1,0 odstotka, glede na prvo četrtletje pa za 0,4 odstotka. Slovenska desezonirana medletna rast je bila skoraj petkrat višja, kvartalna rast 1,8 odstotka pa je med državami, zajetimi v Eurostatovi predhodni oceni, presegla vse razen Irske s 3,9 odstotka, kaže primerjava Lider.si na podlagi obeh statističnih objav.
Rast v celoti izvira iz domačega povpraševanja, ki je k njej prispevalo 5,5 odstotne točke. Gospodinjstva so potrošnjo povečala za 3,4 odstotka, izdatki za trajne proizvode na domačem trgu pa so poskočili za 10,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so zrasle za 13,2 odstotka. Izvoz blaga in storitev se je po 0,5-odstotni rasti ob koncu lanskega leta okrepil za 6,4 odstotka, uvoz pa je zrasel za 7,6 odstotka, tako da je saldo menjave s tujino od skupne rasti odštel pol odstotne točke.
Med dejavnostmi izstopa gradbeništvo, ki je dodano vrednost povečalo za 15,9 odstotka in nanizalo četrto zaporedno četrtletje dvomestne rasti. Investicije v druge zgradbe in objekte, kamor spadajo infrastrukturne in poslovne gradnje, so zrasle za 23,6 odstotka, naložbe v stanovanja pa za 5,8 odstotka. Naložbe v transportno opremo so se povečale za 14,7 odstotka.
| Dodana vrednost in zaposlenost po dejavnostih, 2. četrtletje 2026 | |||
| Dejavnost | Rast dodane vrednosti (%) | Prispevek k rasti BDP (o.t.) | Zaposlenost, medletno (%) |
| Gradbeništvo | +15,9 | +0,9 | -0,2 |
| Finančne in zavarovalniške dejavnosti | +8,3 | +0,4 | 0,0 |
| Informacijske in komunikacijske dejavnosti | +6,4 | +0,3 | +0,8 |
| Strokovne in druge poslovne dejavnosti | +5,4 | +0,5 | +3,2 |
| Trgovina, promet in gostinstvo | +5,2 | +0,9 | -0,7 |
| Predelovalne dejavnosti | +4,3 | +0,8 | -1,3 |
| Druge storitvene dejavnosti | +2,4 | 0,0 | 0,0 |
| Uprava, izobraževanje, zdravstvo | +2,2 | +0,3 | +2,1 |
| Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo | +1,8 | 0,0 | -1,1 |
| Poslovanje z nepremičninami | +1,5 | +0,1 | -3,6 |
| Dodana vrednost, skupaj | +4,8 | +4,2 | – |
| Neto davki na proizvode | +6,8 | +0,8 | – |
| Bruto domači proizvod | +5,0 | +5,0 | +0,3 |
| Lider.si | Vir: SURS, originalni podatki; rast zaposlenosti izračun Lider.si iz podatkov SURS o številu delovno aktivnih oseb | |||
Trg dela tej dinamiki ne sledi. Zaposlenost se je povečala le za 0,3 odstotka, na 1.101.200 oseb, opravljenih delovnih ur pa je bilo 0,8 odstotka manj kot pred letom dni. Predelovalne dejavnosti so dodano vrednost povečale za 4,3 odstotka in v istem obdobju izgubile 2.900 delovnih mest; z 215.900 zaposlenimi so na najnižji ravni za drugo četrtletje po letu 2020. Nefinančne družbe so zaposlenost medletno zmanjšale za 3.900 oseb, država pa jo je povečala za 2.900. Ob petodstotni realni rasti in krčenju delovnih ur je bruto domači proizvod na opravljeno delovno uro medletno zrasel za 5,8 odstotka, kaže izračun Lider.si iz originalnih podatkov SURS o realni rasti in opravljenih delovnih urah.
Vlada je sredi julija znova aktivirala shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa za deset predelovalnih dejavnosti; ukrep velja od 20. julija do 20. januarja 2027 in naj bi po oceni ministrstva za gospodarstvo, delo in šport ohranil približno 1.900 delovnih mest. Prvi krog sheme je veljal med decembrom 2025 in junijem 2026.
V drugem četrtletju 2025 je gospodarstvo zraslo le za 0,8 odstotka, v prvem lanskem četrtletju pa se je skrčilo za 0,6 odstotka. Del petodstotne rasti zato izvira iz učinka nizke osnove. Kvartalna rast 1,8 odstotka, očiščena vplivov sezone in koledarja, od lanske osnove ni odvisna.
Nominalni bruto domači proizvod je v drugem četrtletju dosegel 19.312,6 milijona evrov, medletno 8,7 odstotka več, v prvem polletju pa skupaj 36.578,9 milijona evrov ali 7,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, kaže izračun Lider.si iz podatkov SURS v tekočih cenah. Višji nominalni BDP znižuje delež javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga v BDP; Fiskalni svet je v julijski mesečni informaciji bruto javni dolg ocenil na 64,8 odstotka BDP. Statistični urad je podatke objavil danes ob 10.30.
