Tipično slovensko gospodinjstvo je leta 2023 imelo 154.500 evrov neto premoženja, kar je 10 odstotkov nad mediano evrskega območja, ki znaša 140.100 evrov, v finančnih naložbah in vlogah pa je imelo le osem odstotkov svojih sredstev. Tako kaže peta izvedba raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev, katere slovenske rezultate je danes predstavila Banka Slovenije, primerljive podatke za 22 držav pa je junija objavila Evropska centralna banka (ECB).
Po mediani neto premoženja je Slovenija med 22 državami sedma, za Luksemburgom, Malto, Irsko, Belgijo, Ciprom in Italijo. Za Slovenijo so se uvrstile Avstrija s 124.700 evri, Hrvaška s 117.000 evri in Nemčija s 103.300 evri. Povprečno neto premoženje slovenskega gospodinjstva, 235.700 evrov, je za skoraj četrtino nižje od povprečja evrskega območja, ki znaša 312.000 evrov. Visoka mediana in nizko povprečje kažeta, da je na vrhu premoženjske lestvice v Sloveniji zbranega manj premoženja kot drugod v evrskem območju.
| Neto premoženje gospodinjstev v letu 2023 | ||
| Država | Mediana (tisoč €) | Povprečje (tisoč €) |
| Italija | 162,8 | 307,3 |
| Slovenija | 154,5 | 235,7 |
| Evrsko območje | 140,1 | 312,0 |
| Slovaška | 125,4 | 168,3 |
| Avstrija | 124,7 | 336,6 |
| Hrvaška | 117,0 | 183,3 |
| Nemčija | 103,3 | 324,0 |
| Madžarska | 76,1 | 133,4 |
| Lider.si | Vir: ECB, HFCS, statistične tabele za leto 2023 (junij 2026) | ||
Najpremožnejših deset odstotkov slovenskih gospodinjstev ima v lasti 41,5 odstotka vsega neto premoženja, v evrskem območju pa 51,8 odstotka. Ginijev koeficient neto premoženja je v Sloveniji 0,566, v evrskem območju pa 0,685. Nižjega imajo med primerjanimi državami le Hrvaška, Češka, Malta in Slovaška. Najvišjega ima Nemčija, kjer v lastnem domu živi tudi najmanj gospodinjstev, 41,8 odstotka. V Sloveniji v lastnem domu živi 76,1 odstotka gospodinjstev, v evrskem območju pa 60,1 odstotka.
Banka Slovenije kot slovensko posebnost poudarja visok delež lastne gradnje in dedovanja. Glavno prebivališče je po njenih podatkih kupila le približno tretjina slovenskih lastnikov, skoraj tretjina si ga je zgradila sama, slaba četrtina pa ga je podedovala. V Španiji je dom kupilo skoraj devet desetin lastnikov. Gospodinjstvo, ki je hišo zgradilo ali podedovalo, ne potrebuje stanovanjskega kredita. Hipotekarni dolg ima 9,3 odstotka slovenskih gospodinjstev, v evrskem območju pa 23,3 odstotka. Zadolžena slovenska gospodinjstva za obroke porabijo manj kot desetino mesečnega dohodka.
| Sestava sredstev gospodinjstev v letu 2023 (v %) | |||
| Država | Nepremičnine | Drugo stvarno premoženje | Finančno premoženje |
| Hrvaška | 83 | 10 | 7 |
| Slovenija | 73 | 18 | 8 |
| Avstrija | 73 | 15 | 12 |
| Evrsko območje | 66 | 13 | 21 |
| Italija | 66 | 22 | 12 |
| Nemčija | 64 | 12 | 25 |
| Lider.si | Vir: Banka Slovenije, raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev 2023; drugo stvarno premoženje zajema vozila, podjetja in dragocenosti | |||
Premoženje slovenskih gospodinjstev je zato skoraj v celoti stvarno. Nepremičnine pomenijo 73 odstotkov sredstev gospodinjstev, vozila, podjetja in drugo stvarno premoženje 18 odstotkov, finančno premoženje pa osem odstotkov. V evrskem območju finančno premoženje pomeni 21 odstotkov sredstev gospodinjstev, v Nemčiji pa 25 odstotkov. Bančne vloge ima 97,1 odstotka slovenskih gospodinjstev. Delnice ima 4,6 odstotka gospodinjstev v Sloveniji in 11,4 odstotka v evrskem območju, naložbe v vzajemne sklade 8,2 oziroma 14,2 odstotka, prostovoljno pokojninsko ali življenjsko zavarovanje pa 15,7 oziroma 27,4 odstotka.
Premoženje gospodinjstev raste s starostjo nosilca. Mediana neto premoženja gospodinjstev z nosilcem, mlajšim od 35 let, znaša po podatkih ECB 26.900 evrov, pri nosilcih, starejših od 75 let, pa 152.300 evrov. Mlada slovenska gospodinjstva so tako le malo nad mediano vrstnikov v evrskem območju, ki znaša 24.600 evrov. Mlada hrvaška gospodinjstva imajo 82.000 evrov, slovaška pa 74.600 evrov. Starejša gospodinjstva imajo premoženje vezano v hišo, dohodka pa malo. Mediana dohodka gospodinjstev z nosilcem, starejšim od 75 let, je v Sloveniji po podatkih Banke Slovenije nižja od polovice mediane primerljivih gospodinjstev v evrskem območju.
| Slovenska gospodinjstva in evrsko območje v letu 2023 | ||
| Kazalnik | Slovenija | Evrsko območje |
| Lastništvo in dolg (v % gospodinjstev) | ||
| Lastniško glavno prebivališče | 76,1 | 60,1 |
| Hipotekarni dolg | 9,3 | 23,3 |
| Razporeditev premoženja | ||
| Delež najpremožnejših 10 % v neto premoženju (%) | 41,5 | 51,8 |
| Ginijev koeficient neto premoženja | 0,566 | 0,685 |
| Mediana gospodinjstev, ki jih vodijo mlajši od 35 let (tisoč €) | 26,9 | 24,6 |
| Finančne naložbe (v % gospodinjstev) | ||
| Bančne vloge | 97,1 | 99,1 |
| Prostovoljno pokojninsko ali življenjsko zavarovanje | 15,7 | 27,4 |
| Vzajemni skladi | 8,2 | 14,2 |
| Delnice | 4,6 | 11,4 |
| Obveznice | 0,6 | 3,5 |
| Lider.si | Vir: Banka Slovenije, ECB, HFCS 2023 | ||
Gospodinjstva vse več varčujejo. Delež gospodinjstev, ki za redne izdatke porabijo manj, kot prejmejo, se je s 27,1 odstotka leta 2010 povečal na 42,5 odstotka leta 2023. Vse redne dohodke porabi 51,7 odstotka gospodinjstev, 5,8 odstotka gospodinjstev pa porabi več, kot prejme. Od teh gospodinjstev jih 42 odstotkov primanjkljaj pokriva s prihranki, 29,3 odstotka s pomočjo sorodnikov ali prijateljev, 19,4 odstotka pa s kreditno kartico ali prekoračitvijo na računu.
Premoženje, vezano na nepremičnine, je odvisno od gibanja njihovih cen. Banka Slovenije na današnji predstavitvi ocenjuje, da bi 10-odstotni padec cen nepremičnin najbolj prizadel spodnjo polovico gospodinjstev, padec cen delnic pa najpremožnejša. Podatki veljajo za leto 2023, ECB pa opozarja, da je treba razlike med državami razlagati previdno. Banka Slovenije raziskavo izvaja na tri leta. V peti izvedbi je anketirala 1.987 gospodinjstev, stopnja odzivnosti pa je bila 35-odstotna.
Cene stanovanjskih nepremičnin so bile v drugem četrtletju 2026 po podatkih Eurostata za 25,8 odstotka višje od povprečja leta 2023.
Indeks cena stambenih nekretnina za Sloveniju (2015 = 100) bio je u proseku 186,2 tokom 2023, a u drugom kvartalu 2026. iznosio je 234,23. Ako se računa samo od kraja 2023, rast je 22,5 %. Za drugi kvartal 2026. nema novijeg podatka, jer treći kvartal SURS objavljuje krajem decembra.













