Sonce in veter edina v rasti sredi upada proizvodnje elektrike

Slovenska proizvodnja električne energije se je avgusta znatno skrčila in državo znova potisnila med neto uvoznice. Neto proizvodnja na pragu elektrarn je znašala 919 gigavatnih ur, kar je 13 odstotkov manj kot lani avgusta in sedem odstotkov manj kot mesec prej, kažejo podatki državnega statističnega urada. 

Ker je hkrati uvoz zrasel, izvoz pa upadel, je Slovenija v tem mesecu iz omrežja več elektrike prejela, kot jo je oddala.

Uvoženih je bilo 869 gigavatnih ur, kar je 12 odstotkov več kot pred letom, izvoženih pa 716 gigavatnih ur, torej 14 odstotkov manj. Razlika pomeni, da država sama ni pokrila svojih potreb in je moral primanjkljaj nadomestiti nakup na tujih trgih. To ni enkraten pojav, temveč nadaljevanje trenda, ki smo ga na Lidru opisali že ob letnih podatkih, ko je domača proizvodnja pokrila komaj 83 odstotkov porabe.

Padec proizvodnje je bil širok in ni omejen na en sam vir. V hidroelektrarnah, ki so občutljive na vodostaje, se je proizvodnja zaradi suhega poletja zmanjšala za 33 odstotkov. V termoelektrarnah je bila nižja za 42 odstotkov, kar je znižalo tudi porabo goriv za skupno 30 odstotkov. 

Vir: SURS

Jedrska elektrarna Krško, daleč največji posamični vir z 458 gigavatnimi urami, je proizvedla devet odstotkov manj kot lani. Edino sončne in vetrne elektrarne so proizvodnjo povečale, in sicer za 19 odstotkov, a s 228 gigavatnimi urami niso mogle nadomestiti izpada drugih virov.

Na strani porabe se je slika razdelila. Gospodinjstva so avgusta porabila 251 gigavatnih ur, kar je 13 odstotkov več kot lani in sedem odstotkov več kot julija, k čemur so verjetno prispevale visoke poletne temperature in hlajenje. 

Poslovni subjekti so porabili 593 gigavatnih ur, med njimi so z 279 gigavatnimi urami prevladovale predelovalne dejavnosti. Njihova poraba se je glede na julij zmanjšala za štiri odstotke, kar delno odraža poletni zastoj v industriji.