Slovenija je maja proizvedla 1.135 GWh neto električne energije, kar je po začasnih podatkih statističnega urada šest odstotkov več kot aprila, a devet odstotkov manj kot maja lani. K padcu je največ prispevala občutno manjša proizvodnja hidroelektrarn, medtem ko sta jedrska elektrarna in sončne elektrarne ohranili oziroma povečali proizvodnjo.
Glavni razlog za medletni padec je bila proizvodnja hidroelektrarn, ki je bila 35 odstotkov nižja kot maja lani. Hidroelektrarne so proizvedle 321 GWh električne energije, leto prej pa 493 GWh. Nasprotno se je proizvodnja v termoelektrarnah povečala za dva odstotka na 73 GWh, proizvodnja v Nuklearni elektrarni Krško pa je ostala praktično nespremenjena pri 517 GWh.
Najhitrejšo rast so znova dosegle sončne in vetrne elektrarne. Njihova proizvodnja je maja dosegla 224 GWh, kar je 34 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 22 odstotkov več kot aprila.Večja proizvodnja v termoelektrarnah se je odrazila tudi v večji porabi goriv. Skupna poraba goriv je bila po podatkih SURS 12 odstotkov višja kot maja lani.
| PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI, MAJ 2026 | ||
|---|---|---|
| Vir | Maj 2026 (GWh) | Medletna sprememba |
| Skupna neto proizvodnja | 1.135 | −9 % |
| Hidroelektrarne | 321 | −35 % |
| Jedrska elektrarna Krško | 517 | 0 % |
| Sončne in vetrne elektrarne* | 224 | +34 % |
| Termoelektrarne | 73 | +2 % |
*Proizvodnja iz sončnih in vetrnih elektrarn je ocenjena. Vir: SURS.
Ob padcu domače proizvodnje se je uvoz povečal za devet odstotkov, izvoz pa se je zmanjšal za devet odstotkov, kar kaže na večjo odvisnost od čezmejnih tokov električne energije. Slovenija je maja uvozila 869 GWh električne energije, kar je devet odstotkov več kot leto prej, izvozila pa 907 GWh, kar predstavlja devetodstotni medletni padec.Na strani porabe so poslovni subjekti maja porabili 569 GWh električne energije, kar je štiri odstotke več kot aprila, gospodinjstva pa 241 GWh, kar predstavlja petodstotni mesečni padec.
| TRGOVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO IN PORABA, MAJ 2026 | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Maj 2026 | Medletna sprememba |
| Uvoz električne energije | 869 GWh | +9 % |
| Izvoz električne energije | 907 GWh | −9 % |
| Razpoložljiva električna energija | 1.097 GWh | +9 % |
| Poraba gospodinjstev | 241 GWh | +3 % |
| Poraba poslovnih subjektov | 569 GWh | +4 % |
| Skupna poraba goriv | — | +12 % |
| Delež OVE v bruto končni rabi energije (2025)* | 25,4 % | +0,4 odstotne točke |
*Začasni podatek za leto 2025. Vir: SURS.
Majski podatki potrjujejo, da na domačo proizvodnjo elektrike še vedno odločilno vplivajo hidrološke razmere. Hkrati pa kažejo, da Nuklearna elektrarna Krško ostaja stabilen steber slovenske oskrbe z električno energijo, medtem ko sončne elektrarne še naprej beležijo najhitrejšo rast.
Širši letni podatki SURS kažejo, da je jedrska energija tudi lani predstavljala približno 40 odstotkov domače proizvodnje električne energije, proizvodnja iz sončnih elektrarn pa se je povečala za približno petino. Majski padec proizvodnje je predvsem posledica slabše hidrologije in ne strukturnega poslabšanja slovenskega elektroenergetskega sistema.
