Spletne goljufije v pol leta stale Slovenijo 14 milijonov evrov, Lagarde svari pred napadi z UI

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v intervjuju za japonski časnik Yomiuri Shimbun, objavljenem na spletni strani ECB, opozorila, da kibernetski napadi zaradi umetne inteligence postajajo še nevarnejši, v Sloveniji pa je znesek prijavljene škode zaradi spletnih goljufij v prvi polovici leta po podatkih policije dosegel 14 milijonov evrov. Škoda je bila za nekaj več kot 10 % višja kot v enakem obdobju lani. Banka Slovenije v oktobrskem poročilu o finančni stabilnosti ugotavlja, da v prvem polletju v bančnem sektorju ni zaznala kibernetskih incidentov, ki bi temeljili na umetni inteligenci. Napadalci, podprti z umetno inteligenco, pa po istem poročilu ustvarjajo vse bolj prepričljiva sporočila in vsebine, ki stranke usmerjajo na ponarejene strani elektronskega bančništva. Posebnega postopka za prijavo in obravnavo incidentov, povezanih z umetno inteligenco, niti ločenih strategij za obrambo pred takšnimi napadi banke nimajo, navaja Banka Slovenije.

Banke so nacionalnemu odzivnemu centru SI-CERT v prvi polovici leta prijavile 23 kibernetskih incidentov. Za vse lansko leto poročilo navaja pet prijavljenih incidentov, ki so povzročili materialno škodo, ne pove pa, koliko od letošnjih 23 jih je povzročilo škodo. Goljufije so v prvem polletju predstavljale 43 % teh incidentov, lani pa 60 %.

Največ incidentov v vseh sektorjih so SI-CERT-u prijavile fizične osebe in podjetja, zlasti mala in srednje velika, pri njih pa je nastalo tudi največ finančne škode. Policija je za vse leto 2025 zabeležila 40,4 milijona evrov prijavljene škode zaradi spletnih goljufij, kar je 33 % več kot leto prej. Povprečna škoda pri napadu s spletnim ribarjenjem (phishing) je po podatkih SI-CERT-a lani znašala 46.000 evrov.

Banke tveganja, povezana z umetno inteligenco, obravnavajo v okviru obstoječega upravljanja informacijske varnosti, vključitev te tehnologije v pravila pa je predvidena v prihodnjih posodobitvah politik in standardov. Zlorabo umetne inteligence pri izvajanju kibernetskih napadov med ranljivostmi navaja največ bank. Banka Slovenije tveganja, povezana z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ocenjuje kot povišana z naraščajočo tendenco.

Lagarde v intervjuju poziva k sodelovanju centralnih bank, ker so odvisne druga od druge. Predsednica Nadzornega odbora ECB Claudia Buch je 7. julija od bank pod neposrednim nadzorom ECB zahtevala, da do 31. oktobra predložijo načrt ukrepov proti kibernetskim grožnjam, povezanim z umetno inteligenco. Predsednik Odbora za finančno stabilnost (FSB) Andrew Bailey je avgusta finančnim ministrom in guvernerjem skupine G20 pisal, da je vpliv umetne inteligence na kibernetska tveganja trenutno najbolj pereča skrb za svetovni finančni sistem, je poročala agencija Reuters. V bančnem sektorju EU so v prvem polletju po podatkih Banke Slovenije prevladovali napadi, ki zlorabljajo orodja umetne inteligence ali izkoriščajo ranljivosti pri zunanjih ponudnikih storitev, napadi DDoS, nepooblaščeni dostopi in izsiljevalski virusi.

Finančni učinki incidentov za banke po oceni Banke Slovenije ostajajo nizki. Slovenske banke so v prvi polovici leta poročale o 17 incidentih, povezanih z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki so vplivali na transakcije na POS-terminalih in bankomatih ter so jim povzročili za okoli 8.000 evrov škode. Večina jih je izvirala iz nedelovanja bančnih informacijskih sistemov in napak zunanjih izvajalcev, na finančno stabilnost pa ti incidenti niso vplivali. Graf v poročilu kaže, da je bilo kibernetskih incidentov v bančnem sektorju leta 2022 več kot v letošnjem prvem polletju. Banke umetno inteligenco uporabljajo tudi za obrambo, pri zaznavanju groženj in zaščiti elektronske pošte pred phishingom. Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) je julija ocenil, da bodo najnaprednejši modeli umetne inteligence kibernetsko odpornost sčasoma verjetno okrepili, kratkoročno in srednjeročno pa dajejo prednost napadalcem.

Število kibernetskih incidentov na ravni države se je v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za dobrih 14 %. SI-CERT je lani obravnaval 6.196 incidentov, kar je 35 % več kot leto prej.