V Sloveniji je bilo konec junija letos registriranih 39.298 osebnih in lahkih gospodarskih vozil na električni pogon, kar je več kot petkrat toliko kot leta 2021. V istem obdobju se je povečala tudi javno dostopna polnilna infrastruktura. Število javnih polnilnih mest je zraslo s 545 na 4665.
K širjenju električne mobilnosti so prispevala tudi evropska sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija je v okviru ukrepov za spodbujanje alternativnih goriv izvedla več naložb v polnilno infrastrukturo, subvencioniranje električnih vozil in nabavo brezemisijskih avtobusov.
V okviru prvega naložbenega ukrepa je bilo z izvedbo 16 projektov zagotovljenih 473 polnilnih mest. Od tega jih je 337 splošno javno dostopnih, 136 pa je namenjenih državnim organom, predvsem policiji. Za ukrep je bilo predvidenih do 7,04 milijona evrov nepovratnih sredstev.
Dodatnih 838 javnih polnilnih mest
Drugi naložbeni ukrep je bil povezan z evropskim načrtom REPowerEU, katerega cilj je zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv in pospeševanje zelenega prehoda. V okviru 27 projektov je bilo zagotovljenih dodatnih 838 javno dostopnih polnilnih mest za električna vozila.
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je odobrilo sofinanciranje več kot 7900 električnih vozil. Več kot 5400 subvencij je bilo namenjenih fizičnim osebam, okoli 2500 pa pravnim osebam. Ljubljanski potniški promet je v okviru projekta pridobil tudi tri električne in dva vodikova avtobusa.
Za izvedbo drugega naložbenega ukrepa je bilo v okviru načrta predvidenih do 57,83 milijona evrov nepovratnih sredstev iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost.
Pomemben del sprememb je bila tudi zakonodajna reforma. Slovenija je sprejela Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu, s katerim je vzpostavila sistem strateškega načrtovanja infrastrukture, povezovanja prometa z elektroenergetskim sistemom in financiranja prometa brez emisij.
