Strah pred dražjim denarjem v enem dnevu izbrisal 1.300 milijard dolarjev iz tehnoloških delnic

Vlagatelji so v petek bežali iz delnic umetne inteligence in celo iz ameriških državnih obveznic, potem ko je nepričakovano močno poročilo o zaposlovanju oživilo bojazen, da bo ameriška centralna banka obrestne mere do konca leta spet zvišala. V enem samem dnevu je iz proizvajalcev čipov izginilo okrog 1.300 milijard dolarjev, devettedenski vzpon Wall Streeta, najdaljši od konca leta 2023, pa se je končal. Slovenske potrošnike in podjetja bolj kot delniški pretres zadeva nafta, ki je teden kljub petkovemu zdrsu sklenila nad 94 dolarji za sod in tako še naprej draži gorivo ter podžiga inflacijo.

Indeks S&P 500 je padel za 2,64 odstotka na 7.383,74 točke. Tehnološki Nasdaq je s 4,18-odstotnim padcem na 25.709 točk doživel najhujši dan po več kot letu dni. Dow Jones je izgubil 695 točk ali 1,35 odstotka in se ustavil pri 50.866,78 točke, dan po tem, ko je sklenil na rekordni ravni. Cboe VIX, ki meri pričakovano nihajnost trga, je poskočil za skoraj 40 odstotkov na 21,51 točke.

Povod je dalo majsko poročilo ameriškega urada za statistiko dela. Delodajalci so odprli 172.000 novih delovnih mest, več kot dvakrat toliko, kot so napovedovali ekonomisti, brezposelnost pa je ostala pri 4,3 odstotka. Tako močan trg dela je vlagatelje prepričal, da bo centralna banka z dragim denarjem vztrajala dlje, kot so upali. Donosnost desetletne državne obveznice se je dvignila na 4,54 odstotka in prebila mejo 4,5 odstotka, pri kateri se po besedah analitikov financiranje podatkovnih centrov in naložb v umetno inteligenco izrazito podraži. Donosnosti dvajset- in tridesetletnih obveznic so se vrnile nad pet odstotkov.

Anthony Saglimbene, glavni tržni strateg pri Ameriprise Financial, je za Reuters pojasnil, da sta trg gnali dve sili: poročilo o zaposlovanju, dvakrat močnejše od pričakovanj, in pohod tehnoloških delnic, ki je premor že potreboval. Glen Smith, glavni naložbeni direktor pri GDS Wealth Management, je v močnejšem zaposlovanju videl znak, da ameriško gospodarstvo po mesecih negotovosti zaradi umetne inteligence, geopolitike in carin spet stoji trdneje in da ima centralna banka več prostora, da obrestne mere pusti pri miru. Po tej razlagi je petkova prodaja opozorilo na precenjeno peščico delnic umetne inteligence, gospodarstvo samo pa ostaja trdno.

Najbolj so se sesuli polprevodniki. Filadelfijski indeks čipov je doživel najhujši dan po marcu 2020. Intel se je pocenil za 11,4 odstotka na 99,17 dolarja, Marvell in Micron za približno 16 oziroma 13 odstotkov, AMD za okrog 11, Nvidia za 5,9 odstotka. Razprodajo je sprožil Broadcom, ki letnih napovedi prodaje čipov za umetno inteligenco ni zvišal, zaostrila pa jo je napovedana sekundarna izdaja delnic Mete.

Stoxx 600 je zdrsnil za 0,3 odstotka, evropske borze pa so padec prenesle laže od ameriških. Londonski FTSE 100 je z drobnim plusom ušel rdečim številkam in se odrezal bolje od Pariza, Frankfurta in Milana. Nemški Infineon je izgubil 9,1 odstotka, nizozemski ASML 2,4, finska Nokia 5,9 odstotka. Evropski indeksi so se globljemu padcu izognili zaradi manjše teže tehnologije v svoji sestavi. V Aziji je najtrše udarilo Južno Korejo, kjer je Kospi padel za 5,5 odstotka, Samsung Electronics in SK Hynix pa za 6,4 oziroma 9,9 odstotka.

Med vsemi je teden v plusu sklenila le nafta. Ameriški WTI se je v petek gibal okrog 92,6 dolarja za sod, Brent okrog 94,7, oba pa sta kljub petkovemu zdrsu teden sklenila več kot štiri odstotke višje. V petek so cene popustile, ker so se obeti za pogajanja med Washingtonom in Teheranom zdeli boljši, čez teden pa so jih navzgor potiskali spopadi med ameriškimi in iranskimi silami, ki so oslabili upanje na dogovor o sprostitvi prometa skozi Hormuško ožino. Predsednik Donald Trump je napovedal, da bi se ožina lahko hitro odprla, če Iran podpiše memorandum o ustavitvi spopadov, a do napredka ni prišlo, saj iransko podprti Hezbolah zavrača ameriški predlog premirja, izraelske operacije v Libanonu pa ostajajo glavna zapreka. Cene je dvignila tudi eksplozija na izvoznem terminalu Mina Al Fahal v Omanu, kjer so nakladanje za kratek čas prekinili in ga nato spet zagnali.

Hormuška ožina je od izbruha vojne konec februarja večinoma zaprta. V UBS opozarjajo, da na trgu močno primanjkuje nafte, saj so se vidne svetovne zaloge v marcu in aprilu znižale za 246 milijonov sodov. EIA je napoved povprečne cene Brenta za letos zvišala na 96 dolarjev, HSBC na 95, Goldman Sachs za zadnje četrtletje pričakuje 90 dolarjev za Brent in 83 za WTI. Bob Parker iz združenja ICMA pričakuje, da bo nafta naslednje mesece ostala med 90 in 100 dolarji, dokler ne bo jasno, ali bo do mirovnega dogovora sploh prišlo, in dvomi, da bi se promet skozi ožino kdaj povsem vrnil na predvojno raven.

Umik se ni ustavil pri delnicah, saj se je v petek pocenilo tudi zlato, ki velja za klasično varno zatočišče vlagateljev v negotovih časih.