Suša je Slovenijo vrnila na uvoz elektrike, do podnebnega cilja 2030 pa je tempo prepočasen

Slovenija je v letu 2025 z domačo proizvodnjo pokrila le 82,8 odstotka porabe električne energije, kaže poročilo Agencije za energijo. Leto prej je bila ta pokritost 97,1 odstotka. Razlika ni posledica padca domačih zmogljivosti, temveč suše, ki je hidroelektrarne pahnila v najslabše leto po letu 2022. Hkrati poročilo potrjuje, da Slovenija pri ključnem cilju za leto 2030, to je 33-odstotnem deležu obnovljivih virov energije v bruto končni porabi, zamuja in da bo moral tempo uvajanja obnovljivih virov biti bistveno višji.

Hidroelektrarne so v letu 2025 proizvedle 4.222 GWh električne energije, kar je 1.228 GWh ali 22,5 odstotka manj kot leto prej. Ker so hidroelektrarne skupaj z jedrsko elektrarno Krško in Termoelektrarno Šoštanj temelj slovenskega elektroenergetskega sistema, je padec vodnih pretokov neposredno udaril po pokritosti porabe. Domača skupna proizvodnja je znašala 10.948 GWh, za 1.380 GWh manj kot v letu 2024.

Sončne elektrarne so bile edina svetla točka. Njihova proizvodnja je v letu 2025 dosegla 1.606 GWh, kar je 27 odstotkov več kot leto prej, ko je znašala 1.268 GWh. Znotraj obnovljivih virov je delež sončne energije narasel na 20,4 odstotka vse OVE proizvodnje. A ta rast ni zadostovala za nadomestitev izpada hidroenergije, kaj šele za pospeševanje poti k podnebnim ciljem.

Vir: Agencija za energijo, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2025.

Ocenjen delež obnovljivih virov v bruto končni porabi energije za leto 2025 znaša 25,4 odstotka, kaže ocena Inštituta Jožef Stefan, ki jo povzema poročilo agencije. Do ciljnih 33 odstotkov, ki jih Slovenija mora doseči do leta 2030, manjka še 7,6 odstotnih točk. Ob tem ostajata štiri leta. Slovenija bi morala v tem obdobju vsako leto v povprečju povečati delež OVE za 1,9 odstotne točke, kar je občutno hitreje od dosedanjega povprečnega tempa.

Znotraj tega skupnega cilja so sektorski zaostanki neenakomerni. V elektroenergetiki je Slovenija z doseženim deležem OVE 45,3 odstotka celo pred ciljem iz posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, kjer je bil cilj za leto 2025 predviden pri 42,6 odstotka. Celotno sliko pa kvarijo preostali sektorji. Delež OVE pri ogrevanju in hlajenju je v letu 2025 padel na 31,8 odstotka, leto prej je znašal 33,7 odstotka. Vzrok je nižja raba lesa za ogrevanje v gospodinjstvih. V prometnem sektorju je delež sicer narasel na 11,5 odstotka, a cilj za leto 2030 je 25,8 odstotka, torej daleč nad doseženim. Cilj pri ogrevanju in hlajenju do leta 2030 znaša 45,2 odstotka.

Ocena za 2025: Institut Jožef Stefan (negotovost ±0,6 o.t.). Vir: Agencija za energijo, Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2025.

Poročilo agencije jasno opozarja, da naslavljanje zgolj proizvodnih virov ne bo zadoščalo. Eden od ključnih stebrov podnebno nevtralne družbe je tudi zniževanje rabe energije, ki pa v letu 2025 ni šlo v pravo smer. Skupna poraba električne energije je bila višja za 4,2 odstotka, rasla pa je tudi poraba plina in toplote.

Za Slovenijo, ki je neto uvoznica fosilnih goriv in geopolitično izpostavljena nihanjem cen plina ter nafte, je energetska neodvisnost dvojna zgodba. Kratkoročno nas sušno leto opomni, kako krhka je pokritost porabe s hidroprodukcijo, ki znaša izjemoma med 70 in 90 odstotki domače porabe glede na hidrološke razmere. Dolgoročno pa nas cilj 33 odstotkov OVE do leta 2030 opominja, da je sončna energija, četudi najhitreje rastoč vir, sama po sebi ne bo dovolj.