Kmetijski ministri članic EU so v ponedeljek v Luxembourgu iz predloga Evropske komisije črtali obveznost, da države najpozneje do leta 2032 ukinejo dohodkovno podporo na hektar kmetom, ki prejemajo pokojnino, in odločitev prepustili vladam. Po soglasno potrjenem pogajalskem stališču Sveta EU o skupni kmetijski politiki (SKP) za obdobje od leta 2028 do 2034 bo slovenska vlada sama odločila, ali bo upokojene kmete izključila iz plačil. Če se za to odloči, mora po besedilu Sveta spoštovati načeli enake obravnave in nediskriminacije ter izključitev utemeljiti z boljšo ciljno usmerjenostjo podpore ali z generacijsko prenovo.
Gospodarji-upravitelji družinskih kmetij v Sloveniji so bili ob popisu kmetijskih gospodarstev leta 2020 stari povprečno 58 let, je objavil Statistični urad RS (SURS). Leta 2023 je bilo po podatkih SURS-a v Sloveniji 50.531 kmetijskih gospodarstev. Komisija je v strategiji za generacijsko prenovo v kmetijstvu z dne 21. oktobra 2025 vezavo neposrednih plačil na upokojitveno starost navedla kot ukrep, ki naj bi spodbudil prevzem kmetij, Svet pa ga je ohranil le kot možnost.
Enako je Svet ravnal pri plačilih za območja z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami, ki so v Sloveniji znana kot območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Po predlogu Komisije bi morale ta plačila zagotoviti vse članice, po stališču Sveta pa jih država lahko uvede. V sedanjem strateškem načrtu Slovenije pomenijo 21,53 odstotka sredstev za razvoj podeželja, kaže predstavitev Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja s srečanja s slovenskimi občinami novembra 2025. Neobvezno postaja tudi plačilo za male kmete, ki bi ga po predlogu Komisije morale ponuditi vse članice. Zgornja meja ostaja 3.000 evrov na kmeta na leto, plačilo pa lahko prejme le aktivni kmet.
Opredelitev aktivnega kmeta postaja za članice obvezna. Države jo bodo same določile z merili, kot so dohodkovni test, delo na kmetiji ali vpis v register, in vanjo bodo lahko vključile kmete, ki kmetujejo ob drugi zaposlitvi. Če država za aktivne kmete šteje vse, ki so v prejšnjem letu prejeli plačila do določenega zneska, ta znesek ne sme preseči 5.000 evrov. Mladim kmetom bodo morale članice zagotoviti višje plačilo na hektar in podporo za vzpostavitev kmetije, največ 300.000 evrov na projekt. Priporočila, ki jih bo Komisija pripravila za posamezno državo, po stališču Sveta niso zavezujoča.
“Za Slovenijo je ključno, da prihodnja SKP ohrani močno podporo kmetijstvu ter hkrati zagotovi dovolj prožnosti za države članice pri oblikovanju ukrepov glede na njihove nacionalne posebnosti,” je na zasedanju poudaril minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, navaja sporočilo Ministrstva za kmetijstvo. Po ministrovi oceni bosta opredelitev aktivnega kmeta in možnost višjega dohodkovnega plačila na površino prispevali k bolj ciljno usmerjeni podpori.
Evropsko računsko sodišče je v mnenju št. 05/2026 o predlogih uredb za SKP opozorilo, da ni jasno, kako bodo članice izvajale novo dohodkovno podporo in razlikovale plačila. Zato je po oceni sodišča učinek predlogov na posamezne skupine kmetov nejasen in nepredvidljiv. Stališče Sveta po navedbah ministrstva daje članicam več možnosti pri izbiri ukrepov.
Ločeno stališče o skupni ureditvi kmetijskih trgov, ki ga je Svet sprejel 19. oktobra, omogoča uvedbo tržnih standardov za beljakovinske rastline, govedino, svinjino, ovčje in kozje meso ter riž, da bi bili kupci bolje obveščeni o poreklu izdelkov. Poreklo iz EU je pri nakupu hrane pomembno za 91 odstotkov Slovencev, kaže posebna raziskava Eurobarometer 577, opravljena letos maja in junija. Da SKP zagotavlja sprejemljive cene za potrošnike, meni 48 odstotkov Slovencev, v EU pa v povprečju 60 odstotkov.
Zneskov stališče o SKP ne ureja. Po predlogu Komisije ima Slovenija za dohodkovno podporo kmetom v obdobju od leta 2028 do 2034 zagotovljeno najmanj 1,34 milijarde evrov. Stališče je izhodišče za pogajanja irskega predsedstva z Evropskim parlamentom. Zgornja meja 100.000 evrov dohodkovne podpore na kmeta na leto, degresivno zniževanje plačil nad 20.000 evri in razpon povprečnega plačila od 130 do 240 evrov na hektar so v besedilu Sveta ostali v oglatih oklepajih, ker se o njih odloča v pogajanjih o večletnem finančnem okviru.
