Svet ima 1.573 milijard sodov nafte, Slovenija pa jo plačuje kot da zmanjkuje

Dokazane svetovne zaloge surove nafte so ob koncu leta 2025 znašale 1.573 milijard sodov, 7,3 milijarde več kot leto prej. OPEC je podatek objavil v 61. izdaji letnega statističnega poročila. Liter dizla na slovenskih bencinskih servisih zunaj avtocest danes stane 1,708 evra. Vlada je ukinila okoljsko dajatev, marca sprostila 30 milijonov litrov dizla iz varnostnih zalog, na pomoč pri dostavi goriva pa je poslala vojsko. Nafte je v zemlji več kot kadar koli v zadnjih letih, cene na črpalkah pa so 16 odstotkov nad januarskimi.

Od 1.573 milijard sodov jih 837 milijard leži v petih državah ob Perzijskem zalivu, ki svojo nafto izvažajo skozi Hormuško ožino. Saudova Arabija razpolaga z 267 milijardami, Iran z 208, Irak s 140, Združeni arabski emirati s 120, Kuvajt s 102. To je 53 odstotkov vseh svetovnih zalog. Od 28. februarja 2026, ko so Združene države Amerike in Izrael sprožili letalske napade na Iran, je ta ožina zaprta.

Iranska Revolucionarna garda je po napadu prepovedala prehod zahodnim ladjam, napadla več trgovskih plovil in polagala morske mine. V prvi polovici marca je skozi ožino dnevno plulo eno do tri plovila namesto običajnih 138. Referenčna cena OPEC-ove košarice je februarja znašala 67,90 dolarja za sod, marca 116,36. Skok za 71 odstotkov v enem mesecu.

V poročilu so tudi podatki po posameznih državah. Kitajska je dokazane rezerve povečala za 6,3 milijarde sodov na 34,5 milijarde, kar je največji porast med vsemi državami v letu 2025. Združeni arabski emirati so rezerve povečali za sedem milijard na 120 milijard in po zalogah prehiteli Irak. Brazilija je dodala 947 milijonov sodov, Venezuela 480 milijonov. V Združenih državah Amerike so se rezerve zmanjšale za 1,1 milijarde, v Iraku za pet milijard, v Nigeriji za 270 milijonov. Norveška, eden redkih evropskih dobaviteljev, ki niso vezani na Hormuz, je izgubila skoraj milijardo sodov.

Slovenija nima lastne rafinerije in je stoodstotno odvisna od uvoza naftnih derivatov. Po podatkih Finančne uprave se je struktura uvoza v zadnjih letih večkrat spremenila. Pred letom 2022 je Slovenija uvažala znatne količine iz Rusije, nato se je uvoz preusmeril v sredozemske rafinerije v Italiji in Egiptu. Te rafinerije so same odvisne od surove nafte z Bližnjega vzhoda.

Naftovod TAL, ki se začne v tržaškem pristanišču, oskrbuje rafinerije v Avstriji, Nemčiji, na Češkem in posredno v Sloveniji. Družba SIOT je leta 2024 skozi Trst pretovorila več kot 40 milijonov ton surove nafte, kar je največ po letu 2019. Aprila 2025 je bila končana razširitev TAL Plus, s katero je Češka nadomestila rusko nafto. Velik del surove nafte, ki prispe v Trst, pa izvira iz držav Perzijskega zaliva.

Rusija razpolaga z 80 milijardami sodov dokazanih zalog, po obsegu šestimi na svetu. Ta številka je po podatkih OPEC nespremenjena že desetletje. Pred letom 2022 je bila ena največjih dobaviteljic naftnih derivatov za Slovenijo. Po uvedbi evropskega embarga na rusko nafto konec leta 2022 in na naftne derivate februarja 2023 se je Slovenija preusmerila v sredozemske rafinerije. Ruska nafta vrste Urals je marca 2026, po zaprtju Hormuške ožine, dosegla 73,80 dolarja za sod, medtem ko je severnomorski Brent presegel sto dolarjev. Diskont ruske nafte glede na Brent, ki je prej znašal okoli 15 dolarjev, se je drastično zmanjšal, ker je bližnjevzhodna nafta izpadla s trga. Washington je aprila začasno ukinil del sankcij na rusko nafto, da bi ublažil globalno pomanjkanje. Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je pozval Bruselj, naj odpravi prepoved uvoza ruskih energentov, ker Evropa ne more obenem zapirati dveh dobavnih poti – ruske in bližnjevzhodne. Slovenija lastne rafinerije nima in je odvisna od sredozemskih predelovalnic, ki so z zaporo Hormuške ožine izgubile dostop do enega od dveh največjih virov surove nafte na svetu.

Mednarodna agencija za energijo je marca 2026 zapisala, da gre za največjo motenje oskrbe z nafto v zgodovini naftnega trga. Saudova Arabija je hitro povečala pretok skozi naftovod Petroline do pristanišča Janbu ob Rdečem morju in 9. marca dosegla rekordnih 5,9 milijona sodov dnevno. Emirati so preusmerili izvoz skozi naftovod do pristanišča Fudžairah na Arabskem morju. Zmogljivost obeh nadomestnih poti skupaj znaša od pet do devet milijonov sodov dnevno. Skozi ožino je pred krizo teklo 20 milijonov.

Po podatkih iz OPEC-ovega mesečnega poročila za april 2026 je globalna predelava surove nafte marca padla na 77,1 milijona sodov dnevno, za pet milijonov manj kot mesec prej. Rafinerije vzhodno od Sueza so občutno zmanjšale predelavo, ker je bila surova nafta iz Perzijskega zaliva nedostopna. Naftni derivati so se podražili hitreje kot surova nafta, rafinerijske marže pa so poskočile na večletne vrhove.

OPEC-ovo poročilo dokumentira, da ima svet dovolj nafte za prihodnja desetletja. Nafta pa leži v Saudovi Arabiji, Iraku, Iranu, Združenih arabskih emiratih in Kuvajtu. Pot do evropskih rafinerij vodi skozi 34 kilometrov široko ožino med Iranom in Omanom, ki je v tem trenutku predmet vojnega konflikta.

Vlada je od marca sprejela več ukrepov. Regulirane cene se od 24. marca izračunavajo tedensko in ne več vsakih 14 dni. Trošarina na dizelsko gorivo in kurilno olje je na najnižji dovoljeni ravni, okoljska dajatev je začasno ukinjena. Po oceni ministrstva za okolje, podnebje in energijo bi liter bencina brez teh ukrepov danes stal 1,801 evra, liter dizla pa 1,891 evra. Iz varnostnih zalog je bila sproščena znatna količina goriva. Cene na avtocestah se od 20. marca oblikujejo prosto.

Dizel je v zadnjih dveh tednih padel s skoraj 1,90 na 1,708 evra za liter, a ostaja 16 odstotkov nad januarsko ravnjo 1,47 evra. OPEC v aprilskem poročilu navaja, da pričakuje nižjo rast povpraševanja v drugem četrtletju 2026, izpad pa naj bi bil nadomeščen v tretjem in četrtem četrtletju. Gibanje cen bo odvisno od trajanja zapore Hormuške ožine in hitrosti, s katero bodo proizvajalci preusmerili pretok po alternativnih poteh.