Svetovni dan kolesarjenja: Uvažamo 77.000 koles na leto, a kolesarimo večinoma za rekreacijo

Slovenija letno uvozi kolesa v vrednosti 55 milijonov evrov. Od tega odpade 30,3 milijona evrov na navadna kolesa in 24,5 milijona evrov na električna, kažejo podatki statističnega urada ob Svetovnem dnevu kolesarjenja, ki ga obeležujemo danes, 3. junija. Skupaj je bilo lani uvoženih dobrih 61.800 navadnih in skoraj 15.000 električnih koles, pri čemer uvoz po rekordnem letu 2022, ko smo uvozili skoraj 18.700 e-koles, vztrajno upada.

Povprečno navadno kolo je bilo uvoženo za 490 evrov, povprečno električno pa za 1.645 evrov, kar je 3,4-krat več. Med navadnimi kolesi so bila najcenejša tista iz Indonezije pri 170 evrih, najdražja pa iz Italije, ki je z 26-odstotnim deležem naš največji dobavitelj, pri 445 evrih. Električna kolesa smo lani največ uvozili iz Nizozemske, sledile so Belgija, Nemčija in Hrvaška. Maloprodajna cena navadnega kolesa za odrasle s 26-colskimi gumami je lani v Sloveniji v povprečju znašala 325 evrov, aprila letos pa so bile cene koles za 1,7 odstotka višje kot pred letom.

Na servisni strani je slika skromna. Poklic mehanikov, monterjev in serviserjev koles je lani v Sloveniji opravljalo 178 moških in 3 ženske, skupaj 181 ljudi. To pomeni, da na vsakega serviserja pride dobrih 420 uvoženih koles letno, ne štejemo pa obstoječega voznega parka, ki je po ocenah večkratnik letnega uvoza. Za primerjavo: v Nemčiji je kolesarski servisni sektor eden najhitreje rastočih segmentov v malem podjetništvu. V Sloveniji je očitno še premalo izkoriščen.

Slovenija je ob teh podatkih zanimiva v širšem kontekstu. Opravimo dobrih 4 milijone poti na dan, od tega je kolo glavno prevozno sredstvo pri 4 odstotkih, kar pomeni okrog 165.000 kolesarskih poti dnevno. Povprečna pot traja 24 minut in meri 6 kilometrov. A 48 odstotkov vseh kolesarskih poti je prostočasnih, za prevoz v službo ali šolo pa jih je bistveno manj. S kolesom smo lani skupno prevozili 202 milijona kilometrov, od tega 69 odstotkov v prostem času. Največ kolesarjev beležijo na poti med Izolo in Koprom, med regijami pa v osrednjeslovenski in goriški statistični regiji.

Ljubljana ima 362 kilometrov kolesarskih stez, Maribor 146 kilometrov, a infrastruktura sama po sebi ne zadošča za spremembo prometnih navad. Dokler kolo ostaja pretežno rekreacijsko orodje in ne prevozno sredstvo, bo trg ostal v sedanjem obsegu, servisni segment pa bo podizrabljen.