Tovarne po svetu polnijo skladišča iz strahu, evropske storitve doživljajo najhujši padec v petih letih

Včeraj objavljeni podatki JP Morgan in S&P Global za april kažejo, da globalno gospodarstvo raste že 39. mesec zapored, a rast poganja panično zalaganje zalog pred podražitvami in dobavnimi motnjami zaradi zaprtja Hormuške ožine, medtem ko se evropske storitve krčijo najhitreje od februarja 2021. Za Slovenijo, ki dve tretjini izvoza usmeri v EU, to pomeni kratko okno priložnosti in naraščajoča tveganja.

Aprila se je zgodilo nekaj, česar svet ni videl od prvih mesecev pandemije; proizvodnja in storitve so se začeli gibati v nasprotnih smereh. Globalni indeks nabavnih menedžerjev JP Morgan je poskočil na 51,8 točke, kar je 0,8 več kot marca in najvišje v dveh mesecih. Indeks predelovalnih dejavnosti je pri 53,4 dosegel skoraj petletni vrh. Vse skupaj zveni dobro, dokler ne pogledaš, zakaj.

Podjetja ne proizvajajo več, ker bi imela več kupcev. Proizvajajo več, ker se bojijo, da kmalu sploh ne bodo mogla več proizvajati. Po podatkih ankete, ki jo S&P Global izvaja med 27.000 podjetji v več kot 40 državah, stranke vnaprej naročajo material in polizdelke, za katere niso prepričane, da jih bodo čez mesec ali dva sploh dobile. Hormuška ožina, skozi katero je pred vojno prehajala petina svetovne nafte, ostaja zaprta, Trumpov “Project Freedom” pa je v prvem tednu skozi ožino spravil štiri ladje namesto prejšnjih 120 na dan. Brent je v ponedeljek dosegel 114 dolarjev za sodček, najvišje letos. Inflacija vhodnih cen v globalnem merilu je aprila dosegla 41-mesečni vrh, prodajne cene pa rastejo 70. mesec zapored, najhitreje od oktobra 2022. Kot opozarja Alex Gallin, ekonomist pri JP Morgan, indeksa prihodnjih naročil in pričakovane proizvodnje nista napredovala in ostajata pod februarskimi ravnmi. Zagon je videti začasen.

Slovenija v teh podatkih ni neposredno zajeta, ker S&P Global zanjo ne pripravlja PMI ankete. Za državo, ki dve tretjini izvoza usmeri v Evropsko unijo, pa je dogajanje v evroobmočju bližje kot globalno povprečje. In tam je slika temna. Sestavljeni indeks za evroobmočje je aprila zdrsnil na 48,8, najnižje v 17 mesecih, in prvič od decembra 2024 kaže na krčenje zasebnega sektorja. Storitve, ki so bile v zadnjih dveh letih motor evropske rasti, so se skrčile najhitreje od februarja 2021, ko je Evropa še bila sredi pandemičnih zaprtij. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global, stanje opisuje kot stagflacijo – gospodarstvo se krči, cene pa rastejo najhitreje v treh letih.

Nemčija, kamor slovenski izvozniki pošiljajo največji del blaga, beleži sestavljeni PMI pri 46,9, najnižje v 41 mesecih. Francija in Španija se prav tako krčita. Le Italija in Irska sta aprila še rasli. V desetih od 15 držav, za katere JP Morgan zbira podatke, je predelovalna industrija aprila rasla hitreje od storitev. To je nenavadno razmerje, ker izhaja iz zalaganja zalog in ne iz naraščajočega povpraševanja potrošnikov.

Sektorski PMI, ki ga S&P Global pripravlja za 21 globalnih panog, pokaže zmagovalce in poražence te dobe. Na vrhu je farmacija z najhitrejšo rastjo v štirih letih in pol. Za Krko, ki je največji slovenski izvoznik zdravil in eden od najmočnejših akterjev na generičnem trgu v Srednji in Vzhodni Evropi, je to ugoden signal. Zdravstvene storitve so z dna marčevske lestvice v enem mesecu poskočile na sam vrh. Avtomobili in avto deli, strojegradnja, zavarovalništvo in tehnološka oprema rastejo, kar pokriva znaten del slovenskega izvoznega portfelja. Na dnu lestvice so nepremičnine, kjer se krči aktivnost v sektorju, torej obseg poslov in novih naročil, ne pa cene. Kemijska industrija beleži najhujše podražitve med vsemi sektorji, tako pri vhodnih kot pri prodajnih cenah.

ECB je 30. aprila pustila obrestne mere nespremenjene pri dveh odstotkih, a trgi že vračunavajo dvig na 2,25 ali 2,50 odstotka do poletja. Lagardova je na tiskovni konferenci dejala, da dlje ko bo vojna trajala in dlje ko bodo cene energentov ostale visoke, večji bo verjeten vpliv na širšo inflacijo in gospodarstvo. Za slovenskega podjetnika z variabilnim kreditom ali za vsakogar, ki razmišlja o stanovanjskem posojilu, to ni oddaljena debata iz Frankfurta.

Rast, ki jo poganja zalaganje zalog, se izčrpa sama od sebe. Ko bodo skladišča polna in bo strah popustil, ali ko bodo podražitve postale resničnost, bo industrijska proizvodnja upadla. Williamson opozarja, da se bodo podražitve surovin v prihodnjih mesecih prenesle na storitvena podjetja, ki so odvisna od industrijskih vložkov, zlasti predelanih živil in goriv. Slovensko gospodarstvo je v prvem četrtletju po Eurostatovih podatkih zraslo za 0,1 odstotka. Izvozniki v avtomobilski industriji in strojegradnji še čutijo učinek panične gradnje zalog pri nemških in italijanskih strankah, farmacija pluje po vetru najhitrejše rasti na svetu. Vprašanje je, kako dolgo bo ta veter pihal.